Ob 8.05

Enajst državnih svetnikov je zahtevalo sklic seje Državnega sveta RS, na kateri se bo med drugim glasovalo o vetu na dvig socialne denarne pomoči z 297 na 385 evrov. Novelo o dvigu so v državnem zboru sprejeli poslanci Levice, SMC in DeSUS. Minimalni življenjski stroški preživetja sicer znašajo 442 evrov, kar je 13 odstotkov več od novega zneska socialne pomoči. Svetniki bi sredstva rajši namenili obnovi in vzdrževanju cest, so zapisali v obrazložitvi predloga o vetu. O morebitnem vetu bodo svetniki glasovali danes.

Pred upravno stavbo Fraport Slovenija bodo delavci Fraporta ob 13. uri protestirali proti ostremu posegu v delavske pravice v novi kolektivni pogodbi, ki je začela veljati v začetku aprila. Po tromesečnih pogajanjih je kolektivno pogodbo brez uskladitve s Sindikatom poklicnega gasilstva Slovenije podpisal predsednik Sindikata družbe Aerodrom Ljubljana. Nova kolektivna pogodba na primer ne vsebuje več sistema nagrajevanj in napredovanj, členov, ki so urejali odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev ter znižuje odpovedni rok za delavce.

Izraelska vlada se je odrekla načrtu, po katerem bi afriške migrante v Izraelu, večinoma Eritrejce in Sudance, deportirala prisilno. Migranti bodo tako ponovno lahko vsakih 60 dni obnovili svoja dovoljenja za bivanje, kot so to počeli pred načrtovanjem prisilne deportacije. Okrog 4.000 migrantov je bilo od leta 2013 sicer že deportiranih v Ruando in Ugando, vendar je šlo pri tem za prostovoljne deportacije.

Finska vlada se je odločila, da ne bo nadaljevala poskusnega obdobja, v katerem 2.000 brezposelnih prejema univerzalni temeljni dohodek v vrednosti 560 evrov. Prejemniki v poskusnem vzorcu niso bili dolžni iskati zaposlitve, če pa so jo dobili, so kljub temu dalje prejemali omenjeni dohodek. Poskusni projekt se bo tako končal s koncem leta.

Ob 10.05

Dobrodošli v zgodovinskem Britoffu. Na današnji dan leta 1974 se je na Portugalskem odvila tako imenovana nageljnova revolucija. Šlo je za progresivni vojaški državni udar ob pomoči množičnega gibanja, ki je spodnesel tako imenovano Estado Novo oziroma Novo državo. Gre za fašističen in korporativističen režim, ki ga je portugalski premier António de Oliveira Salazar tako poimenoval leta 1933, pet let po državnem udaru, ki ga je privedel na oblast. Leta 1968 je Salazarja po njegovi smrti zamenjal Marcello Caetano. Estado Novo je imel večino časa zaradi svoje represije nad komunisti tudi podporo NATA.

Obdobje Estado Novo je z izkoriščanjem svojih kolonij in hkrati prepovedjo sindikalnega organiziranja in z deregulacijo minimalnih plač omogočilo akumulacijo kapitala v rokah nekaj družin, na primer dos Santos in de Mello. Ko je na oblast prišel Caetano, je poskušal uvesti nekaj reform, kot so dodelitev pokojnin kmetom na deželi in dovoljenje za omejeno sindikalno organiziranje. Vendar se prejšnja represija nad komunisti in antikolonialisti ni zmanjšala.

Portugalska je v času pred revolucijo prešla že v drugo desetletje boja proti gverilcem v kolonijah, ki so se zavzemali za njihovo osamosvojitev. Vojne v Angoli, Gvineji in Mozambiku so postajale vse dražje, Portugalci, ki so bili poklicani v vojsko, pa so množično dezertirali. Podpora vojni doma je bila nizka, Caetano pa je načrtoval večjo reformo vojske, ki bi ogrozila nekatere privilegije šolanih oficirjev. Vojaški državni udar je tako vsaj deloma sprožil tudi odpor do načrtovane reforme. Takoj po udaru se je nova levo usmerjena vlada začela dogovarjati z odporniškimi gibanji v kolonijah in jim kmalu podelila neodvisnost. Predvsem je bilo namreč vzdrževanje kolonialnega imperija za Portugalsko predrago.

Sama revolucija je potekala nenasilno. Vojaškim oficirjem, združenim v gibanje oboroženih sil, so se na ulicah pridružile množice, čeprav so jih po radiu pozivali, naj ostanejo doma, in zahtevale konec avtoritarnega režima. Delavka Celeste Caeiro je v znak nenasilja vojakom za puške zatikala rdeče nageljne, od koder ime revolucije. 25. april je danes na Portugalskem državni praznik, imenovan Dan svobode.

V duhu obletnice predlagamo, da si poslušate pesmi Amalie Rodrigues, imenovane tudi kraljica fada, velike občudovalke Salazarja, čeprav je v njegovem času financirala tudi nekatere komuniste.