Ob 10.05

Na današnji dan leta 1991 je bil podpisan pariški mirovni sporazum, ki je končal vojno med Vietnamom in Kambodžo ter med različnimi kamboškimi frakcijami. Po sporazumu je vodenje države začasno prevzela Organizacija združenih narodov, kar je bil prvi takšen primer v zgodovini. Le dve leti zatem je Kambodža postala ustavna monarhija s kraljem Norodomom Sihanoukom na čelu.

Sihanouk je sicer kraljeval že predtem, v 40. letih in do srede 50. let. Leta 1955 je abdiciral, ustanovil politično stranko in postal vodja države do leta 1970, ko ga je z oblasti vrgel proameriški Lon Nol. Ta je začel s preganjanjem Vietnamcev v Kambodži, kar je škodovalo možnostim Vietnamcev v vojni proti Američanom na lastnih tleh, saj so do tedaj čez Kambodžo pogosto prevažali vojaško opremo in borce. Leta 1975 so oblast prevzeli Rdeči Kmeri pod vodstvom Pola Pota, katerih vojska se je postopoma oblikovala v pragozdu s podporo vietnamskih komunistov. Kljub ameriškemu bombardiranju se je oblast Rdečih Kmerov obdržala, država pa se je preimenovala v Demokratično Kampučijo. Kmeri so začeli izvajati nacionalizacijo agrarnih površin in organizirati samooskrbno gospodarstvo. Obenem so z represivnimi ukrepi preganjali resnične in zamišljene sovražnike ter izvajali etnično čiščenje. V času njihove vlade je zaradi lakote in bolezni ter političnih pobojev umrla četrtina prebivalstva.

Napadov s strani Rdečih Kmerov so bili deležni tudi vietnamski komunisti, ki so sprva še menili, da so Kmeri njihovi politični zavezniki. Rdeči Kmeri so se namreč vse bolj bali, da bi se vietnamski komunisti infiltrirali mednje in prevzeli oblast v Kampučiji. Tako so se začeli pripravljati na vojno proti svojim sosedom, ki so ravnokar v izčrpavajoči dolgoletni vojni premagali ameriške imperialiste. Izvedli so več vojaških vpadov v Vietnam, na katerih so pobili na stotine civilistov. Januarja 1979 je po nekajletni vojni vietnamska vojska zasedla Phnom Penh in razglasila Ljudsko republiko Kampučije, Rdeči Kmeri pa so se bili prisiljeni zateči na Tajsko, kjer jih je med drugim finančno podpirala Britanija pod Margaret Thatcher. Združeni narodi in večina mednarodne javnosti so za legitimne oblastnike Kambodže priznavali Rdeče Kmere in obsodili Vietnam.

V času po izgonu Rdečih Kmerov je močan vpliv nad oblastjo v Kambodži obdržal Vietnam. Da bi se otresli njegovega vpliva, sta bili ustanovljeni dve politični skupini: Ljudska narodnoosvobodilna fronta Kmerov oziroma KPNLF in Narodna združena fronta za neodvisno, mirno, nevtralno in kooperativno Kambodžo oziroma FUNCINPEC. Vietnamci pa so se postopno začeli umikati predvsem zaradi mednarodnega pritiska in državo zapustili leta 1989 po dolgotrajnih pogajanjih z mednarodno priznano vlado v izgnanstvu.

Kljub mirovnemu sporazumu, ki je predvidel splošne demokratične volitve leta 1993, so se Rdeči Kmeri odločili volitve bojkotirati. Izvajali so celo napade na civilno prebivalstvo, ki se je na volitve odpravilo. Kljub temu so volitve potekale uspešno in na njih je zmagala FUNCINPEC pod Sihanoukovim vodstvom. Kamboška ljudska stranka je ob volilnem porazu zagrozila, da bo ozemlje, na katerem je imela večinsko podporo, odcepila. Zato je Sihanouk pristal na koalicijsko vlado z njo. Kljub temu je nedolgo zatem ponovno postal kralj. 

Ob 8.05

Predsednika Turčije in Rusije Recep Tayyip Erdoğan in Vladimir Putin sta dosegla dogovor o tako imenovani varni coni, ki jo na severu Sirije želi vzpostaviti Turčija. Po dogovoru bodo turške vojaške sile ostale na že osvojenem območju, ruske in Asadove sirske sile pa bodo nadzorovale preostalo območje južno od turško-sirske meje. S tem je efektivno izpolnjen cilj turške operacije Izvir miru, ki je želela na svoji meji vzpostaviti pas tamponske cone, ki ne bi bila pod nadzorom kurdskih borcev. Sirske demokratične sile pod vodstvom Kurdov sicer vključujejo borce različnih etničnih pripadnosti, a med njimi se bodo, tako sporazum, morali umakniti zgolj Kurdi. Za to jim sporazum dopušča 150 ur, po preteku katerih bodo turške in ruske sile družno začele patruljirati po dolžini celotne meje v pasu 10 kilometrov. Izvzeto je le kurdsko mesto Kamišli.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk bo voditeljem Evropske unije predlagal, naj sprejmejo prošnjo Združenega kraljestva za preložitev brexita. Britanski premier Boris Johnson se je namreč odločil zamrzniti proces ratifikacije sporazuma, ko je časovnico slednje zavrnil spodnji dom parlamenta. Sam sporazum je sicer pred tem podprlo 329 poslancev, 299 pa jih je bilo proti.

Vlada zvezne države Berlin je potrdila sklep o 5-letni zamrznitvi najemnin za stanovanja, zgrajena pred letom 2014. S tem poskušajo zaustaviti hitro rast najemnin, ki jo sproža gentrifikacija mesta. Ukrep mora potrditi še zvezni parlament.