Ob 10. uri

V drugem torkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim problematikam. Tokrat se bomo podali v Koper, mestno občino, za katero se zdi, da predstavlja neusahljiv vir vesti, ki nastajajo ob burnem političnem dogajanju v največjem mestu slovenske Istre.

Koprski mestni svet je na izredni seji minuli četrtek razpravljal o razpisu referenduma o projektu ureditve centralnega parka Koper, za katerega je pobudnik bivši župan, danes mestni svetnik Boris Popović zbral dovolj podpisov, to je 5 odstotkov vseh volivcev, torej približno 2200 občanov z volilno pravico. Mestni svetniki so sprejeli sklep, da zdajšnjega župana Aleša Bržana pooblastijo, da se ponovno obrne na ustavno sodišče, ki naj presodi, ali je pobuda za razpis referenduma ustavna in zakonita. Ponovno zato, ker se je Bržan v imenu koprske občine letos že obrnil na ustavne sodnike, ki pa so zahtevo po oceni ustavnosti in zakonitosti razpisa omenjenega referenduma v začetku tega meseca zavrgli. Ustavniki so v sklepu zapisali, da niso pristojni odločati že v fazi, ko zbiranje podpisov za referendumsko pobudo še poteka, temveč se bodo o zadevi lahko izrekli šele, ko bo pobudnik končal zbirati podpise.

Pravni zaplet morda zbuja občutek, da se zgodba vleče dlje časa, kot bi se morala, a se pravzaprav še dlje. V času od njenega začetka do danes so slovenski ribiči iz Jadranskega morja potegnili kar nekaj rib, ribe pa, kot veleva znana fraza, smrdijo pri glavi. Če strnemo: na zemljišču med sodiščem in nakupovalnim središčem ob Ferrarski cesti, o katerem teče beseda, je že od leta 1991 predvidena stanovanjska gradnja. Občina je leta 2007 pod Popovićevim županovanjem gradnjo stanovanj najprej omogočila z občinskim odlokom, leta 2018, še vedno s “šerifom Popom”, pa spremenila prostorski načrt, ki na območje umešča centralni park. Istega leta so sledile lokalne volitve, ki so v Kopru pomenile menjavo oblasti, mestni svet v sedanji sestavi pa je dve leti kasneje, torej lani, s sprejemom novega odloka razveljavil prostorski načrt za park. Ta odlok želi Popović zdaj za vsako ceno izpodbijati in razveljaviti na referendumu.

Zakaj? Ljubiteljice in ljubitelji rumenih strani bodo zastrigli z ušesi – vzrok za to, da si je Popović premislil glede občinske vizije, kaj z zemljiščem, ter za zagnanost, da z izpričano skrbjo o velikem vikendaškem naselju ohrani idejo parka, naj bi tičala v osebnih zamerah nekdanjega državnega prvaka v rallyju. Ta se je zaradi sporov, v podrobnosti katerih se zavoljo dopoldanske etrske higiene ne bomo spuščali, pred leti razšel s prijateljem, srbskim poslovnežem, predsednikom in lastnikom nogometnega kluba Olimpija Milanom Mandarićem, ki je ... eden izmed treh lastnikov zemljišča, na katerem bo zrasla bodisi stanovanjska soseska bodisi centralni park.

Da do slednjega vendarle ne bi prišlo, si koprska občina sedaj prizadeva tudi zato, ker bi ji v tem primeru grozile visoke, večmilijonske odškodninske tožbe, saj je upravni organ že izdal dovoljenje za gradnjo poslovno-stanovanjskega kompleksa z garažno hišo. Občina je v Bržanovem mandatu tako z lastniki sklenila dogovor, da se takim morebitnim tožbam izogne, hkrati pa investitorje spodbuja k reševanju stanovanjske problematike v Kopru.

O tem, ali se bodo v betonsko džunglo, pred katero svari Popović, na koncu res naselili vikendaši ali pa bodo mlade družine namesto stanovanj imele na voljo vsaj park, je bržkone še mnogo prezgodaj ugibati. Kljub temu pa se je težko znebiti občutka, da tudi pri tej obalni zgodbi v odsotnosti dolgoročne strategije upravljanja mesta v ospredje spet – ali še vedno – stopajo interesi posameznikov ...

"Danes je čas takšen in so interesi taki, takrat je bil čas drugačen in so bili interesi drugačni."

Ob 8. uri

Napad na mednarodni konvoj Svetovnega programa za hrano, podružnice Organizacije združenih narodov, je blizu mesta Goma na vzhodu Demokratične republike Kongo terjal tri smrtne žrtve. Ubiti so bili italijanski veleposlanik Luca Attanasio, karabinjer, ki je skrbel za njegovo varnost, Vittorio Iacovacci, in kongoški voznik, čigar identiteta ni znana. Na tamkajšnjem notranjem ministrstvu so odgovornost za napad pripisali uporniški skupini ruandskih Hutujev, eni izmed mnogih oboroženih milic, ki se na goratem območju nemirne province Severni Kivu na meji z Ruando in Ugando bori za prevlado nad izkoriščanjem naravnih bogastev. Ob novici o napadu je italijanski zunanji minister Luigi Di Maio izrazil globoko obžalovanje in sožalje svojcem ter predčasno zapustil zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju.

Madžarski parlament je za mesec in pol podaljšal izredne razmere, ki v državi zaradi epidemije novega koronavirusa trajajo od 3. novembra lani. Podaljšanje je podprla dvotretjinska večina parlamentarcev; za je v 199-članskem parlamentu namreč glasovalo 133 poslancev, 55 jih je bilo proti, eden pa se je glasovanja vzdržal. V času razglašenih izrednih razmer lahko vlada premierja Viktorja Orbana mimo parlamenta vlada z odloki, zaradi česar opozicija že od prve razglasitve lanskega marca, ki je s podaljšanji veljala do junija, opozarja, da vladajoča stranka FIDESZ epidemijo izrablja za utrjevanje lastne oblasti. Vlada podaljšanje izrednih razmer sicer utemeljuje s prepočasnim izboljševanjem epidemične slike in pojavom novih sevov COVIDA-19. Pri poskusu zajezitve epidemije se Madžarska, v primerjavi z drugimi državami članicami EU, zanaša na cepiva več proizvajalcev, tako tistih, ki jih je odobrila Evropska agencija za zdravila, kot tudi tistih, proizvedenih v Rusiji in na Kitajskem, ki odobritve EME še niso dobili. Po podatkih madžarske vlade naši vzhodni sosedje razpolagajo z največjo zalogo cepiv na število prebivalcev v Evropski uniji.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja, krajše KSJS, je vlado pozvala k umiku predloga prenove plačnega sistema, predstavljenega prejšnji teden, saj po njihovem mnenju ukinja enotni plačni sistem. V konfederaciji sindikatov, ki ji predseduje Branimir Štrukelj, pričakujejo, da bo vlada v pogajanjih v celoti spoštovala že podpisane dogovore s sindikati in delovala v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.