V današnjem tematskem BritOFFu, kjer četrtkom ustrezno pregledujemo predlog o zakonu, ki ga je sprejela prejšnja vlada, a sedaj ne po njeni krivdi postaja vse bolj neaktualen. Gre namreč za zakon o obdavčitvi kriptovalut.

Uradno se sicer zakon imenuje zakon o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, v parlament pa ga je vložil poslanec SDS, Danijel Krivec. Nedolgo tega je bil to Zakon o davku od virtualnih valut, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, kar je obljubljalo že od vlade Mira Cerarja. Zakon o davku od virtualnih valut je nato potrdila zadnja Janševa vlada ob koncu svojega mandata. Končno sprejemanje zakona in nato skok v Državni zbor pa sta poleg sprememb imena prinesla tudi vsebinske spremembe. Prvotni predlog ministrstva je predlagal 10-odstotno davčno stopnjo, nato pa je vlada dodala normativne stroške v višini 50 odstotkov. Aktualni predlog, pod katerega pa so se podpisali poslanci SDS, pa je davčno stopnjo brez ovinkarjenja zmanjšal na 5 odstotkov. Poleg tega pa se je znižal znesek, za katerega davka ni treba plačati.

Zakon določa osnovni in alternativni način odmere davčne obveze. Načeloma se davek odmeri od transakcije virtualne valute v običajno ali fiat valuto, stopnja pa so že omenjeni peti odstotki. To pomeni, da se davek plača tudi pri sicer vse bolj iluzornih predstvah dejanske uporabe kriptovalute za plačevanje. Davek se ne plača za prvih 10 tisoč evrov opravljenih transakcij. Če ima davčni zavezanec na primer za 30 tisoč evrov kriptovalut, ki jih je kakor koli vnovčil, od tega plača pet odstotkov od 20 tisoč evrov, torej tisoč evrov.

Alternativno lahko zavezanec plača 20-odstotni davek od dobička, ki ga je imel pri nakupu in prodaji kriptovalut. Zanimivo je, da je to manj, kot znaša davčna stopnja dohodka kapitala, ki bi ga plačali pri preprodaji vrednostnih papirjev, na primer delnic. Vseeno je ta način plačevanja nekoliko neroden, ker mora zavezanec sam dokazovati, kdaj je kriptovalute kupil in po kakšni ceni. Prav tako mora zavezanec sam izračunati višino davka, ki ga je dolžan. Pri vsem skupaj je treba deset let hraniti dokazila o transkacijah.

Čeprav zakon še ni sprejet, pa se kaže vse več možnosti tudi za izogib plačilu davka. Tega namreč ni treba plačati, če lahko davčni zavezanec dokaže, da je imel pri transakciji izgubo. Glede na to, da je najpopularnejša kriptovaluta Bitcoin v zadnjih sedmih mesecih izgubila dve tretjini svoje vrednosti, je torej razlogov, zakaj davka, od katerega si je država ob pisanju predloga obetala vsaj milijon evrov prihodka v državni proračun, ni treba plačati, dovolj.

Forografija: Alexandr Gromov