1005

Neuradni list o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ou yeah.  

Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je kot predlagatelj predstavilo načrt za Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in

izobraževanja, ki je v prehodni določbi v 11. členu določil, da lahko delavci, ki imajo v šoli sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v obsegu polnega delovnega časa, pa jim ni mogoče zagotoviti učne obveznosti v skladu s tem zakonom za poučevanje predmetov, za katere izpolnjujejo vse z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje, in je to potrebno zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, do 1. 9. 2010 dopolnjujejo učno obveznost pri drugih predmetih. Obseg dopolnjevanja ne sme presegati 40 odstotkov predpisane učne obveznosti strokovnega delavca.

Razlog za takšen ukrep je izhajal iz potrebe po prehodnem režimu zaradi sistemske spremembe postopnega uvajanja in umestitve izobraževalnega programa devetletne osnovne šole, s katero je bilo povezanih veliko organizacijskih in kadrovskih prilagoditev.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je zaradi ugotovitve, da je prilagoditev na nov sistem bolj zahtevna in terja več časa od prvotno zamišljenega, ter da tudi sistemska sprememba uvaja inkluzije v vzgoji in izobraževanju, podaljšal omenjeni ukrep do 1. 9. 2015.



Zakon je zaradi ugotovljene še vedno obstoječe potrebe po kadrovskih prilagoditvah z nadaljnjim izobraževanjem trajanje ukrepa še podaljšal do konca šolskega leta 2017/2018 in obenem uvedel postopno zmanjševanje možnosti dopolnjevanja z nepopolno poklicno kvalifikacijo tako, da se dovoljeni obseg dopolnjevanja zmanjšuje z največ 40 odstotkov zakonsko določenega obsega učne obveznosti strokovnega delavca v šolskem letu 2015/2016 na največ 20 odstotkov v šolskem letu 2017/2018.

V današnjem času predlagatelj ugotavlja, da potreba po podaljšanju navedenega ukrepa zaradi sistemskih sprememb zadnjih let še vedno obstaja in je taka organizacijska oblika nujna zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Originalni zakon predvideva, da s pričetkom šolskega leta 2017/18 ne bi bilo več navedenih primerov. Zadnji podatki šol pa izkazujejo, da bodo nekatere po obsegu učencev in oddelkov manjše šole objektivno nezmožne zagotoviti izvedbo vseh predmetov s strokovnimi delavci, s katerimi razpolaga šola. Prenehanje veljavnosti prehodnega obdobja bi zato lahko v določenih primerih še vedno onemogočalo ustrezno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela.

Na predlagan način pa bi šole pridobile dodaten potreben čas za zakonsko ustrezno izvedbo izobraževalnega programa, ne da bi za to povečevali finančna sredstva, in za izvedbo ustreznega kadrovskega razvojnega načrta za obdobje, ko se predlagani prehodni režim izteče. Predlagatelj ocenjuje, da je obdobje zato smiselno in potrebno podaljšati do zaključka šolskega leta 2022/2023. Predvideno postopno zmanjševanje obsega dopolnjevanja z nepopolno poklicno kvalifikacijo pa se je izkazalo kot ustrezno in za prehod ni več potreben večji obseg dopolnjevanja kot 20 odstotkov zakonsko določenega obsega učne obveznosti strokovnega delavca.

Ker zakaj bi dodatno financirali izobraževalni kader, če lahko legalistično spreminjamo spremembe.

0805

Nicos Anastasiades je novi stari predsednik Cipra, potem ko je v drugem krogu s 56 odstotki glasov premagal kandidata deklarativno komunistične Progresivne stranke delavskega ljudstva Stavrosa Malasa. Konservativec Anastasiades je napovedal ponovno obuditev procesa zedinjenja od leta 1974 razdeljenega otoka. Baje so zdaj pa res, res blizu dogovoru s Turki. Baje.

Mesec dni pred lokalnimi volitvami v Beogradu se je pred sedežem Radiotelevizije Srbije, krajše RTS, zbrala množica protestnikov, ki je zahtevala enakopravno pokrivanje vseh političnih opcij. Protest v organizaciji enajstih opozicijskih list in strank, ki se bodo udeležile prihajajočih volitev, je potekal dan po sestanku njihovih predstavnikov z vodilnimi možmi RTS-a, od katerih naj ne bi dobili zadovoljivih odgovorov. Zato so tudi pozvali k odstopu generalnega direktorja, urednika informativnega programa in predsednika upravnega odbora RTS-a.

Po 13-ih letih so v Gvineji potekale prve lokalne volitve. Rezultati še niso znani, jih je pa opozicija že označila za nepoštene. Razlogi, zakaj potekajo lokalne volitve osem let za urnikom, so finančni primanjkljaj, politični spori ter zdravstvena kriza med leti 2013 in 2016, povezana z izbruhom ebole. Kljub temu so leta 2015 potekale predsedniške volitve, ki jih je drugič zapored dobil aktualni predsednik Alpha Condé. Tudi takratnih izidov opozicija ni hotela priznati.