Ob 10.05

Na današnji dan leta 1881 se je začela bitka za hrib Majuba, poslednja in odločilna bitka prve burske vojne, ki slovi kot eden najbolj ponižujočih porazov Britancev v zgodovini.

Buri so bili prebivalci na jugu Afrike, predvsem nizozemskega porekla, ki jih je v 17. stoletju tja poslala in jih nadzorovala nizozemska Vzhodnoindijska družba, da bi upravljali oporišča za ladje. Vendar je leta 1815 dunajski kongres kolonijo Burov, ki jih je bilo v Cape Townu okoli 40 tisoč, dodelil Združenemu kraljestvu. Buri, ki se s tem niso strinjali, so se iz Cape Towna množično odselili proti severu in vzhodu v tako imenovanem Die Groot Trek, velikem pohodu. Tam so ustanovili burske države, denimo Republiko Natalijo, Stellaland, Svobodno državo Oranje in Transvaal. Buri bi namreč kot kmetje utrpeli veliko škode zaradi ukinitve suženjstva na britanskih ozemljih.

Leta 1867 je bilo na ozemlju 900 kilometrov severovzhodno od Cape Towna odkrito nahajališče diamantov, kar je pomenilo prelomnico v britansko-burskih odnosih. Transvaal je naslednje leto razglasil, da je ozemlje njihovo, Britanci pa so na njem ustanovili Rudarsko republiko in vanjo naselili okoli 10 tisoč kolonov. Leta 1877 je Združeno kraljestvo aneksiralo Transvaal, vendar se Buri niso mogli braniti zaradi pogostih spopadov s sosednjimi Zuluji. Ko pa so v vojni Britanci premagali Zuluje in ti niso več predstavljali grožnje Burom, so burski politiki Kruger, Joubert in Pretorius decembra 1880 ustanovili triumvirat in razglasili neodvisnost. Nekaj dni zatem je izbruhnila prva burska vojna. V njej so se zvrstile 4 bitke, v katerih so pretežno zmagovali Buri, s taktiko vuur en beweeg oziroma ogenj in gibanje.

Buri so v času vojne napadali postojanke britanskih enot, ki so utrpele približno desetkrat več škode kot Buri. V zadnji od štirih bitk, bitki za hrib Majuba, je nepazljivi vodja britanskih enot, generalmajor sir George Pomeroy Colley, svoje enote utaboril na Majubi, ne da bi postavil okope ali se kako drugače zavaroval, saj je bil prepričan, da si Buri ne bodo upali napasti. Vendar je kmalu sprevidel svojo zmoto, ko je med 100 in 200 Burov začelo streljati na tabor. Streljali so od daleč in skriti v visoki travi, tako da jih britanski vojaki niso niti videli. V taboru je nastala prava panika, vojaki so se razpršili, generalmajor pa je končal pod streli. Ubitih je bilo skoraj sto britanskih vojakov, še 130 pa je bilo ranjenih. Izmed Burov je bil ubit eden, 5 pa je bilo ranjenih. Britanski vojaki so bili še bolj osramočeni, ko se je izkazalo, da so napadalce sestavljali predvsem mladi kmečki fantje z puškami, ne pa profesionalni vojaki.

Poraz Britancev je te prisilil v podpis mirovne pogodbe Pretorial Convention, v kateri so Britanci Transvaalu priznali samoupravo, Britanci pa so nad Transvaalom ohranili suverenost v mednarodnih odnosih.

Ob 8.05

Na nigerijskih volitvah s 15 milijoni glasov slavi obstoječi predsednik Muhammadu Buhari iz vladajoče stranke Kongres vseh progresivnih. Drugouvrščeni je z 11 milijoni glasov Atiku Abubakar iz opozicijske Ljudske demokratične stranke. Ta Kongres obtožuje volilnih goljufij, saj naj se število registriranih volivcev v nekaterih zveznih državah ne bi ujemalo s številom glasov.

V Gvatemali je staroselsko ljudstvo Xinka izvedlo protestni pohod od višjega do ustavnega sodišča in se nato sestalo z ministrom za energijo in rudnike. Menijo namreč, da vladne institucije ne počno dovolj, da bi uveljavile sodbo ustavnega sodišča iz lanskega septembra. To je namreč ukazalo začasno zamrznitev delovanja rudnika Escobal, dokler se sodišče ne posvetuje s staroselci. Ti trdijo, da bi rudnik lahko povzročil pomanjkanje vode in onesnaževanje, kar bi močno vplivalo na okoliško prebivalstvo, ki se preživlja predvsem s kmetovanjem. Xinke rudniku nasprotujejo že od leta 2013, ko je od oblasti prejel dovoljenje za delovanje. Od takrat je bilo več staroselskih aktivistov umorjenih, zasebno varnostno podjetje pa je leta 2013 na mirne protestnike streljalo.

V Nemčiji so člani skrajno desne stranke NDP in skupine Wodans Erben Germanien pripravili pohod z baklami po Nurembergu, mimo migrantskega centra in do prostora, kjer je Adolf Hitler prirejal nacistične zbore.

Aktivisti iz Berlina zbirajo podpise za razpis referenduma, ki bi razlastil velike zemljiške posestnike. Podjetja in posameznike, ki si lastijo več kot 3000 stanovanjskih enot v Berlinu, bi razlastili, iz pridobljenih stanovanj in hiš pa bi oblikovali sklad socialnih stanovanj. 20 tisoč podpisov, kolikor jih morajo aktivisti zbrati za razpis referenduma, po vsej verjetnosti ne bo težko doseči. V Berlinu namreč vlada veliko nezadovoljstvo nad stanovanjsko problematiko. Samo v letu 2017 so se cene nepremičnin dvignile za 20 odstotkov.