Na malteških predčasnih volitvah je zmagala vladajoča Laburistična stranka premiera Josepha Muscata, po neuradnih rezultatih z okrog 10 odstotkov prednosti pred opozicijsko Nacionalistično stranko Simona Busuttila. Volilna udeležba je dosegla 92 odstotkov oz. 340 000 upravičencev. Muscat bo na mesto premiera ponovno zaprisežen jutri za obdobje petih let. Prvi mandat je pričel leta 2013, vendar je sklical predčasne volitve leto po razkritju podatkov Mossack Fonsece v aferi Panamski dokumenti, v kateri je bila njegova žena osumljena, da je lastnica slamnatega podjetja v Panami, kamor se je stekal nepojasnjen denar azerbajdžanske vladajoče družine. udi njegov vodja osebja in minister v vladi je priznal, da ima v Panami svoje slamnato podjetje, vendar ga Muscat ni razrešil s položaja.

Skupina Global leak je razkrila prvo zbirko spletne pošte ambasadorja Združenih arabskih emiratov v Združenih državah Amerike Yousefa al Otaibe. Hekerji naj bi prišli do vsebine njegove hotmail računa, ki sega v leto 2014. Ta razkriva redno korespondenco z direktorjem Fundacije za zaščito demokracij, izraelskim neokonzervativnim možganskim trustom. V dobrih odnosih z Izrealom je, kot kaže razkritje, tudi Saudaova Arabija, trojica pa veselo konspirira proti Iranu.

10. marca letos je al Oteiba od direktorja FDD v spletni nabiralnik prejel seznam podjetij, ki posljujejo ali v Združenih arabskih emiratih ali Saudovi Arabiji ter načrtujejo investicije v Iran ali trgujejo z njim. Podjetja na tem seznami, naj bi nato zalivski monarhiji postavili pred odločitev, s kom želijo trgovati. Natančnejšo poročilo o spletni pošti lahko preberete tukaj.

Desne anti-imigrantske skupine so v anonimni donacijski kampanji zbrale 50 000 evrov, ki jih bodo porabile za onemogočanje ladij prostovoljskih organizacij, ki v Sredozemskem morju rešujejo begunce. Francoska Génération Identitaire je že pred enim mesecem najela ladjo za poskusno prakso, ki jo desne organizacije nameravajo izvajati čez poletje: obkrožala in s tem onemogočala je ladjo nevladne organizacije, dokler ni intervenirala obrežna straža. Na svoji spletni strani in po socialnih omrežjih pa t. i. identitetno gibanje ljudi poziva, naj sledijo ladjam nevladnih organizacij v Sredozemlju ter o njih poročajo policiji, da jih preišče, če so na njih ilegalni begunci.

Čilsko sodišče je izreklo obsodbe za 106 agentov tajne obveščevalne službe DINA. Za ugrabitev in umor 16 levičarskih aktivistov po državnem udaru v Čilu v letih 1974 in 1975 so obtoženi prejeli od leta in pol do 20 let zaporne kazni. V času Pinochejeve diktature je bilo v Čilu ugrabljenih okrog 3000 ljudi.