deveta

Drastični časi zahtevajo drastične ukrepe. Trenutno so najbolj drastični grški finančniki. Pogovarjajo se o sprejetju davka na transakcije oziroma dvige, višje od 1000 evrov, in dvige gotovine z bankomatov. Za vsako tako dejanje bi izvajalec plačal en evro. Grški ministri predvidevajo, da bi z ukrepom zbrali okrog 180 milijonov evrov. Prav tako bi primorali varčevalce, da gotovino pustijo na banki. Grške banke zaradi vsesplošnih dvigovanj denarja in prenakazovanja v tujino vse bolj kronično trpijo zaradi pomanjkanja gotovine.

Gotovine pa ne primanjkuje kitajski vojski. Ta naj bi se pospešeno pripravljala na vojskovanje z droni. Po poročanju ameriške vojaške obveščevalne službe naj bi njihovi kitajski kolegi načrtovali izgradnjo 42.000 brezpilotnih vozil, od katerih bi se jih nekaj vozilo po tleh, nekaj pa bi jih letelo po zraku. Plan bo izpolnjen do leta 2023. Morda pa v tretji svetovni vojni ne bo veliko človeških žrtev.

Krizo rešuje tudi evropska komisija. Do konca leta bi rada sprejela zakonodajo, ki bi države članice obvezala, da sprejme nekaj imigrantov. Imigranti bi se delili po formuli, ki bi vključevala ekonomsko zdravje države in njeno velikost. Za sprejetje dobrodelnega zakona bi se z njim moralo strinjati vseh 28 članic, a za norega so ga že označili madžarski in britanski konzervativci. Bog ve kako radodarna evropska komisija spet ne bi bila, sprejela bi 20.000 beguncev na leto (skoraj nič).

V britoffu surovinčku nas čaka les. Ne naš, slovenski, temveč brazilski. Na slišanje čez eno uro.

10:00

Brazilski poslanci so iz predala nedavno potegnili slabi dve leti star zakon, ki bi priznal brazilsko suverenost nad naravnimi danostmi, ki jih ponuja amazonski deževni pragozd. Zakon predvideva, da bi podjetja, ki želijo izkoriščati deževni pragozd, pljuča našega lepega planeta, v zameno za koncesijo dala državi nek lastniški delež. Zakon ne bi veljal zgolj za les, temveč tudi za rudnike, vodna zajetja in ostale naravne danosti. Podoben zakon v Braziliji velja za črpanje nafte. Le-to izvaja državno podjetje Petrobras.

A mednarodni kapital, ki v pragozdu išče vire za svoj dobiček, se ne bo predal zlahka. Največja podjetja na območju trdijo, da Brazilija nima suverenosti nad območjem in da je območje deževnega pragozda transnacionalno. V imenu dobičkov se okrog reke Amazonke odvija ogromna deforestacija. Ta se je letos, glede na enako obdobje lani, potrojila.

Zakon trenutno pozorno prebira posebna 26-članska komisija. Preden bo šel na glasovanje v parlamentu, pa bo moral še čez roke predstavnikov različnih komisij. Brazilska zakonodaja omogoča skoraj neskončno zavlačevanje. Zato ni realno pričakovati, da bodo predlagatelji zakona, brazilski socialdemokrati, ki so z njega razpihali prah, bog ve kako uspešni.