5. 12. 2017 – 10.05

BritOFF med gamsi in planinci

8:05

Jemenska stranka Generalni ljudski kongres je potrdila, da so hutijski uporniki v bližni glavnega mesta Sana ubili nekdanjega jemenskega predsednika Abdulaha Saleha in generalnega sekretarja stranke. Hutijski uporniki so namreč sporočili, da so z granatnim izstrelkom prestregli vozilo Saleha, ko je ta zapuščal Sano. Hutiji so svojega nekdanjega zaveznika Saleha razglasili za izdajalca, ko je v sobotnem televizijskem nastopu v Saudovi Arabiji javno naznanil sodelovanje s saudskimi oboroženimi silami.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je presodilo, da se lahko prične uporabljati prepoved vstopa v državo za prebivalce Irana, Libije, Sirije, Jemna, Somalije in Čada. Prizivni sodišči v San Franciscu in Richmondu pa sta sporočili, da bosta o zakonitosti izvršnega ukaza razsodili še ta teden. Izvajanje izvršnega ukaza, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump podpisal septembra v že tretji različici, so zvezna sodišča namreč ponovno delno zamrznila. Prepoved vstopa v ZDA pa že velja za državljane Severne Koreje in tudi za državljane omenjenih šest držav, ki nimajo osebnih ali akademskih ameriških povezav.

Na mrtvi točki pa so znova obstala pogajanja o ključnih vprašanjih Brexita, tokrat zaradi meje med Irsko in Severno Irsko. Britanska premierka Theresa May je namreč umaknila pričakovano napoved sporazuma o meji med državama, ker ni dosegla soglasja z Demokratično unionistično stranko DUP. DUP je nasprotovala osnutku sporazuma, po katerem naj bi Severna Irska ostala po nadzorom in pristojnostjo evropskih regulativ. Irski premier Leo Varadkar pa je naznanil, da od Velike Britanije pričakuje pisno zagotovilo, da med Irsko in Severno Irsko ne bo trdne meje. Podpora DUP je za premierko ključna, saj konzervativci v spodnjem domu parlamenta ne dosegajo potrebne večine. 

10:05

Pozdravljeni na britoFFu ob deset nič pet, kjer vsak torek premeljemo dogajanje na lokalni ravni. Tokrat se bomo osredotočili na Kranjsko Goro, kjer so se včeraj na sestanku zbrali predstavniki občine, nadzorniki Triglavskega narodnega parka in prostovoljci turističnega društva. Predmet spora so namreč območja občine, ki spadajo v varovalni režim Triglavskega narodnega parka.

Najbolj pereča izmed teh je že od leta 1994 zaprta in nevzdrževana planinska pot v dolini Male Pišnice, ki se nahaja v območju strožjega varovanja Triglavskega narodnega parka. Predstavniki občine in turističnega društva namreč želijo planinsko pot ponovno urediti in odpreti za gorski turizem. Nadzorniki Triglavskega narodnega parka pa poudarjajo, da je pot smrtno nevarna in da bi planinci zmotili ekosistem doline.

Med predstavniki kranjskogorske občine in Triglavskega narodnega parka pa se zaradi Male Pišnice kreše še vse od letošnjega aprila. Takrat je župan Janez Hrovat namreč povabil prostovoljce, naj pomagajo pri očiščenju poti in utrditvi brvi, a za to ni pridobil soglasja javnega zavoda Triglavski narodni park. Pet nadzornikov parka je nato na licu mesta poskušalo preveriti istovetnost približno 40 zbranih prostovoljcev in zaustaviti posege v planinsko pot. Zaradi pomanjkanja osebnih izkaznic in domnevnega prerivanja z županom pa so v dolino Male Pišnice poklicali tudi policiste. Ti so v juliju približno 20-im prostovoljcem izrekli globe v višini do 500 do 3000 evrov, s pojasnilom, da so kršili varovalni režim doline Male Pišnice. Policisti so obenem tudi podali kazensko ovadbo zoper župana Hrovata, ki naj bi bil odgovoren za poškodovanje nadzornika Rada Legata.

Župan Hrovat in predstavniki turističnega društva pa so zavod Triglavski narodni park obtožili, da se ni zmenil za njihove vloge, kjer so že večkrat zaprosili za soglasje za ureditev planinske poti. Na zadnjo, ki so jo vložili še pred aprilsko akcijo, pa so prejeli zavrnitveni odgovor šele junija. Za soglasje naj bi bila poleg zavoda odgovorna sicer tudi Arso in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Zavod Triglavski narodni park se je pri zavrnitvi skliceval na morebitni kvarni vpliv ponovne prisotnosti planincev v dolini Male Pišnice, kjer se sicer nahaja lovska koča. Zavod je kot argument navedel, da je dolina prezimovališče lokalne populacije gamsov, obenem pa naj bi gorski turizem škodoval tudi drevesom. V zgornjem delu doline se namreč nahaja ostanek pragozda, v katerem je tudi domnevno najstarejše živo bitje v Sloveniji, več kot 1300 let star macesen.

Zadnja pogajanja med občino Kranjska Gora in nadzorniki Triglavskega narodnega parka za dolino Male Pišnice še niso prinesla rezultatov. Predstavniki turističnih združenj sicer podpirajo predlog, po katerem bi bil dostop do Male Pišnice dovoljen zgolj v spremstvu gorskih vodnikov in omejen na nekaj dni na teden. Zavod Triglavski narodni park se glede te možnosti še ni izjasnil, nadaljnji sestanki glede varovanih območij Kranjske Gore pa so že napovedani.

Ni pa dvoma, da bodo vsaj letošnjo zimo gamsi in tisočletni macesen lepote Male Pišnice opazovali bolj ali manj sami.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.