Po Franciji so se nasilni protesti začeli širiti še v Belgijo. V petek se je Bruslju policija spopadla z več kot 300 protestniki v rumenih odsevnih jopičih, okoli 60 jih je pridržala zaradi kaljenja javnega reda in miru. Protestniki so v policiste metali kamne, policisti pa so proti protestnikom uporabili vodni top in solzivec. Razlogi za protest so visoki davki in cene živil na eni strani ter nizke plače in pokojnine na drugi strani. Zbrana množica je zahtevala odstop predsednika vlade Charlesa Michela, ki je izrazil pripravljenost za pogovora.

V sosednji Franciji so precej bolj množični protesti napovedani še za tretji vikend zapored. Kar se je začelo kot manjši protest motoristov proti višjim cenam goriva, se je razvilo v množično gibanje kmetov, delavcev, upokojencev in ostalih proti vse višjim stroškom življenja v državi. Po celi državi je prejšnji vikend protestiralo okoli 100 tisoč ljudi, po javnomnenjskih anketah pa dva od treh oziroma dve tretjini Francozov proteste podpira. 

Zvezno sodišče v državi New York je odločilo, da sodelovanje z organi, pristojnimi za priseljevanje, ne sme biti pogoj za pridobivanje sredstev za financiranje kazenskega pregona. Odločitev predstavlja zmago za šest držav na vzhodni obali, med njimi New York, New Jersey in Virginio. Lansko leto so ameriške zvezne oblasti od zveznih držav zahtevale, naj imigracijskim organom nudijo dostop do zaporov in jih vnaprej obvestijo o izpustitvi priseljencev iz zapora. V primeru, da tega pogoja države ne bi spoštovale, bi izgubile dostop do približno 22 milijonov evrov zveznih sredstev. Države so imele za odločitev čas do 10. avgusta, namesto spoštovanja pogoja pa so se obrnile na sodišče. Da gre za nezakonit pogoj, so že odločili sodniki v Pensilvaniji, Kaliforniji in Illinoisu. Odločitev v primeru Illinoisa je potrdilo tudi prizivno sodišče, ki je v odločitvi zapisalo, da lahko o porabi javnih sredstev odloča le Kongres.