Ob 7.00

V Združenih državah Amerike poročajo o novem incidentu pred Belo hišo. Neznanec naj bi poskušal preskočiti varovalno ograjo in vdreti na posestvo tega najbolj varovanega objekta na svetu. Agenti ameriške tajne službe so pravočasno odstranili vsiljivca, s čimer so si prihranili še eno blamažo. Dogodek znova sproža številne polemike o ustreznosti varovanja ameriškega predsednika. Spomnimo; slab mesec nazaj je Omar Gonzalez uspel preskočiti varnostno ograjo ter celo z nožem vdreti v preddverje Bele hiše. Zaradi tega je morala odstopiti direktorica tajne službe, Julia Pierson. Zaenkrat agencijo začasno vodi njen nekdanji agent Joseph Clensy.

Evropski Svet išče odgovore na vse bolj preteče podnebne spremembe. Srž problema je, kot je sedaj že v navadi, dilema med visokimi stroški ohranjanja okolja in kratkoročno gospodarsko rastjo. Prav tako je sporno načelo vzajemnosti, saj naj bi bogatejše države članice financirale zeleno energetsko mrežo revnejših. Krešejo se tudi številne iskre okoli predlogov za ukinitev elektrarn na fosilna in jedrska goriva, saj tovrstne elektrarne za mnoge države predstavljajo energetsko hrbtenico. Pogovori se bodo zato po pričakovanjih najverjetneje zavlekli do petka. 28 držav članic Evropske unije želi doseči, da bi se naslednje leto v Parizu podpisalo svetovno pogodbo o podnebju, ki cilja na predvsem države po vsem svetu, pa tudi nekatere največje multinacionalke.

Nadaljujemo z bolj spodbudnimi novicami iz Španije. Tako kot pri nas, namreč tudi tam ekonomski kazalci ljudem vlivajo vse več optimizma. Najnovejša statistična dognanja tako navajajo, da se je v Španiji v zadnjem letu brezposelnost zmanjšala za kar 2 odstotka. Seveda pri tem raje izpustijo podatek, da je le-ta še vedno 23 celih 7 odstotna. Povedano drugače, brez dela je dobrih pet milijonov Špancev. Španija ima letos podobno napoved rasti BDP-ja kot Slovenija, kar nekateri ekonomisti pripisujejo sprejetju delavskega zakonika. Slednji je liberaliziral in fleksibiliziral zaposlovanje in seveda bolj pomembno odpuščanje, kar očitno španskemu gospodarstvu dobro dane.

Na Hrvaškem se pravkar odvija saga okoli zagrebškega župana Milana Bandića. Pred nekaj dnevi so pridržali kontroverznega župana in ga nato po enem dnevu pripora izpustili na prostost. Bandić je obtožen netransparentne porabe javnih sredstev pri več mestnih projektih in spornega vodenja občine v preteklih letih. Več v Britoffu ob osmih.

ob 8.00

Pred nekaj dnevi so pridržali kontroverznega zagrebškega župana Milana Bandića. Župana so nato po enem dnevu pripora izpustili na prostost. Zagrebški župan je obtožen netransparentne porabe javnih sredstev pri več mestnih projektih in spornega vodenja občine v preteklih letih. Zagreb naj bi tako, zaradi njegovih mahinacij z zemljišči, spreminjanja prostorskih načrtov in razsipnega ravnanja z javnimi sredstvi, bil oškodovan za več sto tisoč kun.

Bandiću denimo očitajo nepravilnosti pri postavitvi dveh Zagrebških javnih stranišč. Občina je zanju morala odšteti slabih 80.000 kun po kvadratnem metru. Prav tako naj bi bili pod drobnogledom tožilstva posli nabave novih mestnih avtobusov. Med bolj inovativne Bandićeve mahinacije lahko uvrstimo postavitev ekoparka Krašograd, kjer je občina z zasebnim investitorjem izvedla zamenjavo zemljišč in v eni sami menjavi izgubila 385.000 kun. Sporno je tudi domnevno nezakonito spreminjanje Občinskega prostorskega načrta, ki je spreminjal namembnost nezazidljivih območij v zazidljiva. Hrvaški urad za razkrivanje korupcije in kriminala USKOK Bandića prav tako preiskuje zaradi spornega razmejevanja mestnih zemljišč.

Kdo sploh je Milan Bandić? Milan Bandić je eden izmed bolj kontroverznih hrvaških politikov. Trenutno opravlja svoj peti županski mandat v Zagrebu, kjer je trdno zasidran že od davnega leta 2000. Bandić je bil nekdaj član hrvaške socialdemokratske stranke SDP, sedaj pa deluje kot neodvisni politik. Sodelovanje med SDP in Bandićem je bilo vse do leta 2009 zelo dobro, nato pa se je Milan Bandić odločil za vstop v predsedniško kampanjo. Prav zavoljo te samovoljne poteze, ga je SDP izključila iz svojih vrst, Bandić pa je v predsedniško kampanjo odšel kot neodvisen kandidat. Verjetno ni potrebno preveč poudarjati, da je tedaj njegov nasprotnik bil Ivo Josipović, sicer kandidat stranke SDP.

Milan Bandić je že v preteklosti buril duhove na Hrvaški politični sceni. Ena izmed najbolj kontroverznih njegovih izjav je bila »rad oslobađa« oziroma delo osvobaja. Bandić je ob isti priložnosti še pristavil, da »Nacisti niso bili skroz blesavi«. Povedano je sicer bilo namenjeno naključnim delavcem na eni izmed zagrebških ulic. V uradnem opravičilu za svoje nepremišljeno blebetanje je navedel, da so njegovi izjavi napačno interpretirali, saj naj bi namesto nacisti vzkliknil marksisti so bili vedno blesavi. Številne polemike je zbujalo tudi njegovo neznanje angleščine, ki so ga razkrili novinarji v njegovi predsedniški predvolilni kampanji. Tedaj je namreč na novinarsko vprašanje kakšne obleke nosi odgovoril z yes.

Hrvaška lokalna politika je sicer polna bizarnih in šerifovskih županov. Ob tej priložnosti enostavno ne moremo mimo omembe podobnega bisera. Govorimo o sedaj že nekdanjem županu Splita Željku Kerumu, ki je pri vodenju svoje občine imel podoben politično-poslovni stil, kot ga ima Milan Bandić. Skupno malodane vsem kontroverznim županom naših sosedov pa je to, da so navkljub sumljivemu vodenju njihovih občin in konstantni hoji po samem robu zakona, večinoma ostali nepreganjani. Milan Bandić tu predstavlja odklon od tega pravila, saj je njegovo izzivanje hrvaške politične elite tokrat naposled vendarle pustilo posledice. Samovoljnost je Zagrebškega župana privedla na sam politični vrh, a je očitno sočasno poskrbela tudi za njegov neizbežen zaton.