7.05

V Sao Paulu so se včeraj med prometno konico na ceste znova zgrnili protestniki. Njihove zahteve so še vedno iste: naj vlada nameni take količine denarja, ki so bile vložene v infrastrukturo za nogometno svetovno prvenstvo, še za izobraževalni in zdravstveni sistem ter izgradnjo stanovanj.

Protestirali so tudi delavci prehranskih verig s hitro hrano. V ZDA so protesti in stavke potekali v okoli 150 mestih, z zahtevo po dvigu plače s 7,75 dolarja na uro na 15. Tako imenovana Bori se za 15 kampanja sicer ni od včeraj, so se pa zahtevam po izboljšanju delovnih pogojev za delavce v McDonaldsih in Burger Kingih tega sveta včeraj prvič pridružili tudi delavci iz drugih držav. Protesti so potekali v okoli 30 državah. Globalna ekonomija pač zahteva globalni štrajk.

V Bruslju so se včeraj na Evropskem podjetniškem vrhu zbrali politiki in finančniki. Pred konferenčnim centrom jim je družbo delalo nekaj sto protestnikov, saj je bil visoko na dnevnem redu sestankov kontroverzni severnoatlantski prostotrgovinski sporazum. Več kot sto protestnikov je bilo aretiranih, med njimi domnevno tudi trije poslanci belgijskega parlamenta in člani zelene stranke ECOLO.

8.05

V Londonu so se včeraj sestali predstavniki tako imenovanih Prijateljev Sirije. Zahodnih prijateljev, seveda. V skupni izjavi so obsodili napovedane predsedniške volitve in ugotovili, da je Sirija sredi aprila zopet uporabila kemično orožje. A civilne žrtve tokrat niso povzročale takih skrbi kot ob lanskem skorajšnjem napadu na bližnjevzhodno državo. Napovedali so tudi uporabo vseh sredstev za dostavo pomoči civilistom, če je treba, tudi brez dovoljenja uradnega Damaska.

Sirski uporniki so včeraj uspeli razstreliti bazo vladnih sil v provinci Idlib, ki je uspešno odbijala njihove napade od začetka državljanske vojne. Pod zemljo so skopali 850 metrov dolg predor do baze in vanj nastavili 60 ton eksploziva, ki je opravil nalogo.

V sosednji Palestini so včeraj obeležili dan nakbe ali po naše katastrofe. Na ta dan je namreč leta 1948 Izrael razglasil neodvisnost, za Palestince pa je to pomenilo nadaljevanje in intenzifikacijo pogroma. Shodi so potekali v Ramali, Betlehemu, Nablusu, Kalkili, Jeninu in Tubasu. V Ramali so izraelske varnostne sile ubile dva udeleženca shoda.

9.05

Poročilo Združenih narodov ugotavlja, da je Iran omejil svoja prizadevanja po nabavi potrebnega materiala za izdelavo jedrskega orožja. Hkrati pa niso prav nič upočasnili svojega raketnega programa. Iranski vrhovni voditelj Ajatola Komeini je zahodna pričakovanja, da bo Iran prenehal tudi z raketnim programom, označil za neumna in idiotska.

Združene države Amerike opozarjajo Kitajsko, da njihova ozemeljska širitev v južnokitajskem morju ogroža medsebojne odnose. Kitajce svarijo pred implementacijo krimskega scenarija, saj da bodo spoštovali obrambne zaveze, ki jih imajo do držav v regiji. Zaenkrat jih spoštujejo le na retorični ravni, medtem ko v realnosti situacija resnično spominja na Krim.

Japonski premier Shinzo Abe je napovedal, da bo poskusil v parlamentu reinterpretirati ustavo. To bi mu omogočilo, da brez politično težko izvedljive spremembe ustave opusti japonsko pacifistično držo v mednarodnih odnosih. Ta je zapovedana z ustavo, ki so jo Japonski napisale ZDA pa drugi svetovni vojni.

10.05

Iz Indije poročajo o prvih delnih rezultatih volitev v spodnji dom parlamenta. Zaenkrat prepričljivo vodita hindujska nacionalistična stranka Bharatiya janata Party in njen zastavonoša Narendra Modi. Dobila naj bi skoraj polovico vseh mest v 545-članski Lok Sabi, skupaj z zavezniki pa krepko čez polovico. Dinastija Gandi tokrat tone skupaj s stranko Indijski nacionalni kongres.

Včeraj je potekalo soočenje nekaterih slovenskih kandidatov za evropske volitve. Vsi so pohlevno prizali, da bodo njihove morebitne plače, če bodo izvoljeni, precej visoke, niso ponudili ravno izvirnih rešitev za krizo v Ukrajini, so pa predstavili precej izvirno izbiro za zamenjavo odhajajoče evropske visoke predstavnice za zunanje zadeve Catherine Ashton. Vajgl, Peterle in Pličanič bi na njenem mestu radi videli Karla Erjavca.

Zeleni in socialisti napovedujejo, da bodo v primeru ponovne izvolitve na mesta v Evropskem parlamentu skušali vpeljati nove omejitve pri poslovanju bank. Te bi morale ločiti svoje špekulantske naložbe od investicij v realno gospodarstvo.