10:05

Pozdravljeni v rednem torkovem lokalno obarvanem Britoffu. Današnja tema bo na vodni osnovi. Posvetili se bomo namreč urejanju nadomestnih habitatov za rastline in živali ob hidroelektrarni Brežice na Savi.

Na podlagi državnega prostorskega načrta za HE Brežice so nadomestnemu habitatu namenjena zemljišča pri Vrbini, poimenovana Raceland. Urediti bi jih moralo državno podjetje Infra, ki je zadolženo za gradnjo infrastrukture elektrarne. Poleg ekološkega vidika bi ureditev območja pomenila tudi protipoplavno zaščito za naselje Spodnji Stari Grad in nuklearko Krško. A zapleta se pri lastništvu. Približno petnajst hektarjev Racelanda je namreč v posredni lasti krškega komunalnega podjetja Kostak, ki na tem območju koplje gramoz. 

Na majski seji je krški občinski svet sklenil, da bo preko svojega lastniškega deleža poskušal podjetje Kostak prepričati, da se državni koncesiji za izkop gramoza odpove. Občina Krško je namreč 43-odstotna lastnica Kostaka. Župan Miran Stanko je dal občinski sklep v pravno presojo in zahteval ponovno glasovanje na zadnji junijski seji. Po navedbi župana se na območju nahaja okoli milijon kubikov gramoza, ki dosega ceno do pet evrov na kubik. Zaradi gospodarske škode, ki bi jo Kostak lahko utrpel ob odpovedi koncesije, je občinski svet prejšnji sklep tokrat zavrnil.

V podjetju Kostak so na svoji spletni strani navedli, da so državni Infri že septembra lani ponudili odkup zemljišč s koncesijo vred. Za ta odkup naj bi bilo v državnem proračunu že zagotovljenih 3,2 milijona evrov. A je nadzorni svet Infre od namere odstopil s pojasnilom, da preučuje domnevne nepravilnosti. Ministrstvo za infrastrukturo pa je medtem podjetju Kostak koncesijo za izkop gramoza podaljšalo do leta 2023. Prejšnja bi se namreč iztekla v letu 2019.

Direktor državnega podjetja Infra Vojko Sotošek je sicer zatrdil, da bo pri pretoku Save nad 2900 kubičnih metrov na sekundo celotno območje poplavilo. Njegovo trditev je zavrnil župan Stanko s pojasnilom, da so glavna poplavna območja na nasprotnem, desnem bregu Save. Spomnimo, da velja krško-brežiško polje za enega največjih poplavnih območij Slovenije. Okolica Krškega in Brežic pa je bila pod vodo tudi ob velikih poplavah leta 2010. 

Hidroelektrarna Brežice poskusno obratuje od lanskega oktobra, predstavlja pa predzadnjo v nizu spodnjesavskih elektrarn. Uporabno dovoljenje lahko pridobi šele po enem letu poskusnega delovanja. Občina Krško svojega soglasja ne bo podala, če Infra prej ne uredi nadomestnega habitata.  

8:05

Libijska vlada narodne enotnosti v Tripoliju je zavrnila predlog italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, naj begunske centre postavi na libijski južni meji s Čadom in Nigrom. Namestnik libijskega premierja Ahmed Majtik je obenem poudaril, da bi bila prisotnost tujega osebja v begunskih centrih v nasprotju z zakonodajo. Salvini je že v četrtek zaprl italijanska pristanišča za ladje nevladnih organizacij, ki rešujejo migrante iz Sredozemlja.

Ladjo nemške nevladne organizacije Mission Lifeline, ki prevaža okoli 230 rešenih migrantov, pa je po Italiji in Malti zavrnila tudi Španija. Mestnim oblastem v Valenciji, ki so že odobrile zasidranje ladje Aquarius, je sprejem Lifelina prepovedala španska vlada. Nevladne organizacije so sicer odgovorne za 40 odstotkov vseh reševalnih akcij v Sredozemlju v lanskem in letošnjem letu.

Devet držav članic EU je na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Luksemburgu podprlo vzpostavitev evropske vojaške skupine za hitro posredovanje. Skupina, ki med drugim vključuje tudi Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Belgijo in Dansko, bo namenjena hitremu posredovanju na mejah EU. Vojaške sile za hitro posredovanje bodo delovale neodvisno od evropskega obrambnega projekta PESCO iz leta 2017, v katerem sodeluje velika večina članic EU.

Avstrijska vlada danes v bližini mejnega prehoda Šentilj izvaja poskus varovanja meje v primeru večjega prehoda migrantov iz Slovenije. Vaje se udeležuje več sto avstrijskih policistov in vojakov, med njimi tudi do 600 pripadnikov nove enote za varovanje meje Puma. Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je izrazila pisno nasprotovanje tej vaji, ker naj bi zaradi simulacije množičnih migrantskih prehodov v Sloveniji povzročala negativne učinke. Avstrijska vlada pa je vajo, ki naj bi deloma potekala po slovenskem ozemlju, zaradi dneva državnosti zgolj domnevno obzirno prestavila za en dan.