Ob 10.05

Dobro jutro, poslušate zgodovinski Britoff. Na današnji dan leta 1867 je bil v Mehiki pred strelski vod postavljen Maksimilijan I. Habsburški, mlajši brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Maksimilijan je kot edini monarh tri leta kraljeval kratkotrajnemu Drugemu mehiškemu imperiju, monarhiji, ki jo je kot svoj podaljšek ustanovil francoski monarh Napoleon III.

Leta 1861 so, pod pretvezo izterjave dolgov, ki jih obubožana mehiška republika ni bila sposobna pravočasno odplačevati, španska, angleška in francoska vojska skupaj vkorakale na mehiško ozemlje. Španija in Anglija sta z liberalno mehiško vlado predsednika Benita Juáreza sklenili sporazum o odplačevanju dolgov in državo prihodnje leto mirno zapustili, medtem pa so Francozi nameravali izkoristiti kaos, ki je zavladal z ameriško državljansko vojno, in v Mehiki vzpostaviti marionetno kraljevino.

Mehiška republika je bila videti kot lahek plen. Bila je obubožana, globoko politično razdeljena, večina infrastrukture pa je bila uničena v državljanski vojni med liberalci in konservativci. Ker je Benito Juárez slednje porazil in razlastil katoliško cerkev, so se mehiške konservativne sile rade volje pridružile prošnji Napoleona III. in nadvojvodo Maksimilijana pozvale, naj jim zavlada.

Mlajši brat dednega naslednika avstrijske monarhije je, čeprav obotavljivo, pograbil edino priložnost, da se povzpne na prestol. Leta 1864, po plebiscitu, na katerem so ga Mehičani podprli pred bajoneti francoskih vojakov, je bil okronan za cesarja Mehike. Vendar pa francoski vojski in mehiškim konservativcem ni uspelo do kraja streti vztrajnega odpora sil izvoljene republikanske vlade.

A ameriška državljanska vojna se je končala z zmago progresivnejših sil, ki so, tudi z orožjem, podpirale vlado Benita Juáreza. Leta 1866 so Francozi, ko so videli, da je šel načrt po zlu, zapustili novi svet. Maksimilijan I. Mehiški je tako ostal v svojem imperiju sam, brez tuje vojske, ki bi ga branila pred republiki naklonjenim prebivalstvom.

Z njegovo usmrtitvijo 19. junija 1867 so se tedaj izjemno napredni Mehičani, davno pred našimi predniki, za vselej rešili jarma Habsburžanov in monarhije nasploh.

Ob 8.05

Vlada zvezne dežele Berlin, ki jo sestavljajo socialdemokrati, Zeleni in Levica, je predstavila načrte za petletno zamrznitev najemnin v nemški prestolnici. Osnutek zakona kanijo pripraviti do oktobra, zakon pa bo verjetno v veljavo stopil naslednje leto. Petletka od leta 2020 do leta 2025 torej predvideva prepoved dviga najemnin, težave preveč liberalnega zakona pa se že kažejo, saj najemodajalci že hitijo z zviševanjem najemnin, da bi, preden rast zamrznejo, dosegli čim višjo rento.

V centralnem Maliju je v eskalaciji medetničnega nasilja okoli sto neznancev, oboroženih s puškami - najverjetneje pripadnikov manjšine Fulani - na motorjih napadlo dve vasi etnične manjšine Dogon. Mrtvih naj bi bilo najmanj 40 civilistov. Že v ponedeljek pa je v nepovezanem napadu na dve vasi ob južni meji z Burkina Fasom umrlo 14 prebivalcev.

Pentagon je naznanil, da bodo Združene države Amerike ukrajinski mornarici in vojski namenile orožje in vojaško urjenje v vrednosti 250 milijonov dolarjev. S tem paketom bo tako Ukrajina od državnega udara leta 2014 od ZDA prejela vojaško pomoč v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Ameriško oborožitev uporabljajo tudi ukrajinske neonacistične enote, ki se s separatistično rusko etnično manjšino spopadajo na vzhodu države.

Pakistanski zunanji minister Shah Mahmood Qureshi je razkril, da se z britansko vlado dogovarja o podpisu sporazuma, ki bo Britancem omogočal, da Pakistance s pretečenimi vizumi nemudoma deportirajo nazaj v domovino. Qureshi je sporazumu, ki bo omogočil deportacijo neznanega, a gotovo zelo velikega števila Pakistancev iz Združenega kraljestva, naklonjen, omenil pa je tudi, da državi nujno potrebujeta sporazum za izmenjavo obsojencev. Prejšnje poletje je namreč Velika Britanija, rekoč, da tak sporazum ne obstaja, zavrnila deportacijo v domovini zaradi korupcije obsojenega bivšega pakistanskega finančnega ministra Ishaqa Dara.