ob 07.05

Sodišče v Beogradu je vodjo srbskega četniškega gibanja med drugo svetovno vojno, generala Dražo Mihajlovića, uradno razglasilo za mrtvega. Za datum njegove smrti so določili 31. julij 1946, ko je bil zaradi sodelovanja z okupatorjem usmrčen na Adi Ciganliji v Beogradu. Sodišče je odločalo na podlagi zahteve članov njegove družine in več združenj, med njimi Združenja političnih zapornikov in žrtev komunističnega režima, ki zahtevajo rehabilitacijo tega obsojenega vojnega zločinca. Višje sodišče, ki odloča o tem, pa brez dokazov o smrti ne more odločiti o rehabilitaciji. Zahtevo za rehabilitacijo četniškega vodje je leta 2006 vložil njegov vnuk Vojislav, ki zahteva izničenje obsodbe Mihajlovića na smrt in vrnitev njegovih odvzetih državljanskih pravic.

Ker so srbske oblasti iz varnostnih razlogov že drugo leto zapored sklenile prepovedati parado ponosa, je v beograjskem Medija centru na napovedani dan shoda potekala protestna "parada med štirimi stenami". Organizatorji prireditve, ki so jo spremljali poostreni varnostni ukrepi in je minila brez incidentov, so sporočili, da si bodo še naprej prizadevali za parado ponosa na beograjskih ulicah, kar je njihova pravica, zaradi prepovedi shoda pa se nameravajo obrniti tudi na ustavno sodišče.

Na Hrvaškem je številnih kritik deležen predlog novele Zakona o prekrških proti javnem redu in miru, ki ga je brez širše razprave predlagal hrvaški notranji ministe Ranko Ostojić. Uvaja nekaj novosti - za opravljanje nujne potrebe na javnem mestu je predvidena kazen od 65 do 260 evrov, za razkazovanje spolnih organov od od 260 do 520 evrov ali zapor do 20 dni, seks na javnem mestu ali zadovoljevanje svoje ali tuje pohote pa bi se kaznoval z od od 395 do 655 evrov ali z zaporno kaznijo do 30 dni. Kritike letijo predvsem na višine kazni, s katerimi naj bi Ostojić pretiraval, sporni v noveli pa naj bi bili tudi definiciji javnega prostora, ki naj bi bila zastavljena preširoko ter "zadovoljevanja svoje ali tuje pohote", kar bi lahko pomenilo, da bi s 30 dnevi zapora lahko kaznovali tudi francoski poljub.

ob 08.05

V Benetkah je v soboto potekal množični shod v podporo prizadevanjem za neodvisnost Benečije od Italije. Ob koncu shoda, ki ga je vodilo gibanje Indipendenza Veneta, so udeleženci beneškemu regionalnemu svetu predali resolucijo, v kateri pozivajo k referendumu o neodvisnosti. Neodvisnost Benečije naj bi po rezultatih ankete, podpiralo okrog 80 odstotkov prebivalcev regije, ki je ena izmed bogatejših regij v državi. Ti se ne strinjajo z ostrimi varčevalnimi ukrepi, ki jih je zaradi hude ekonomske krize odredila italijanska vlada in so mnenja, da plačujejo stroške manj bogatih delov države. Do shoda prihaja v času, ko se je za podoben korak odločilo tudi nekaj drugih evropskih pokrajin, med njimi Škotska in Katalonija.

Po volitvah v Gruziji, na katerih je z 54,9 odstotka slavila stranka Gruzijske sanje, ki ji načeluje milijarder Bidzine Ivanšvili, so se začela pogajanja o predaji oblasti, kar pa bodo najverjetneje otežile trditve slednjega o nepravilni izvedbi volitev. V stranki Gruzijske sanje, ki je v gruzijskem parlamentu pričakovala vsaj sto sedežev, kar bi ji zagotovilo potrebno večino za spreminjanje ustave – dobili so jih osemdeset, so namreč prepričani, da so jih za to možnost prikrajšale številne nepravilnosti pri izvedbi volitev, kar je gruzijska vlada v odhodu, ki ji načeluje Mihail Sakašvili, zanikala.

Letošnjega Oktoberfesta ni zaznamovalo zgolj veliko število obiskovalcev – kar 6,4 milijona, golide popitega piva – popili naj bi 6,9 milijona vrčkov in zaužitih klobas – pojedli naj bi 117 bikov in 57 telet. Letos je bilo tudi več tistih, ki so pri pitju piva pozabili na vse meje in se zbudili v bolnišnicah ali na policiji. Bavarski Rdeči križ naj bi v dveh tednih Oktoberfesta oskrbel preko 800 "mrtvo pijanih" ljubiteljev piva, za kar pravijo, da je precej več lani. Polne roke dela pa je imela tudi policija, ki je morala posredovati več kot 2000 krat.

ob 09.05

Družba Anglo American Platinum, največji svetovni proizvajalec platine, je odpustila 12.000 južnoafriških delavcev, ki so sodelovali v tri tedne trajajoči nezakoniti stavki. Iz družbe so sporočili, da so odpustili delavce, ki si niso izbrali zastopnikov in se niso udeležili zaslišanj, ki so jih uvedli zoper stavkajoče v rudniku v Rusteburgu. Delavci imajo tri dni časa za pritožbo. Zaradi stavke, ki naj bi se razširila še na dva rudnika, naj bi v družbi utrpeli izgubo v višini 62 milijonov evrov. Sicer naj bi na delavce, ki so sodelovali v omenjeni nezakoniti stavki z gumijastimi naboje streljala policija.

V malteških vodah južno od italijanskega otoka Lampedusa so reševalne službe v noči na nedeljo iz ponesrečenega čolna rešile 166 beguncev iz Libije. Italijanske reševalce naj bi s svojimi prenosnimi telefoni na pomoč poklicali kar sami begunci. Ti so jih nato z motornimi čolni prepeljali na Lampeduso.

Kuvajtski emir, šejk Sabah al Ahmed al Sabah je včeraj razpustil parlament in s tem odprl pot za predčasne volitve v tej z nafto bogati Zalivski državi. V skladu s kuvajtsko ustavo morajo volitve izvesti v roku dveh mesecev od razpustitve parlamenta. Do razpustitve parlamenta prihaja, ker je opozicija blokirala delo parlamenta, v katerem se najmanj 13 provladnih poslancev v 50-članski skupščini sooča z obtožbami o korupciji. Parlament sicer v Kuvajtu nima velikega vpliva, saj o sestavi vlade odloča emir.

0b 10.05

Slovenija bo v tem tednu izdala dve novi seriji zakladnih menic v predvideni skupni višini 60 milijonov evrov. Zbiranje ponudb bo potekalo v torek, na trgu obveznic Ljubljanske borze pa se bo z njimi začelo trgovati v petek. Finančno ministrstvo praviloma avkcije zakladnih menic izvaja vsak mesec. Skupaj se je naša država na ta način letos zadolžila za nekaj manj kot 1,3 milijarde evrov.

Prebivalci vasi ob Bohinjskem jezeru so v soboto na zboru občanov glasno izrazili podporo županu Francu Kramarju, ki predlaga, da se iz Triglavskega narodnega parka izloči poseljene vasi, Bohinjsko jezero in Vogel. O podubi za spremembo zakona o parku so se zainteresirani občani Bohinja zaenkrat izrekli na dveh občnih zborih, v Srednji Vasi in v Stari Fužini, ali pa bo ta tudi podana bo jasno še po dveh, današnjem na Koprivniku in jutrišnjem v Bohinjski Bistrici. Za tako preverjanje volje občanov se je župan odločil, ker občinski referendum za državni zakon ni mogoč. Sklepi zborov občanov pa so prav tako legitimni in zavezujoči, če se jih udeleži najmanj pet odstotkov vseh volilnih upravičencev. Če se bo več kot polovica prisotnih na zborih odločila za spremembo zakona, bo Kramar pobudo prenesel vladi in pristojnemu državnozborskemu odboru, ki bo o uresničevanju zakona o TNP razpravljal v sredo.

Valu protestov zoper besede koroškega svobodnjaškega deželnega odbornika za finance, Haralda Doberniga, ki je v soboto izjavil, da koroški Slovenci »niso pravi Korošči«, se je pridružil tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina. Dejal je, da take izjave kažejo, da Dobernig in njegovi koroški svobodnjaki niso prešli miselnosti masovnega gibanja iz 30. in 40. let prejšnjega stoletja in spomnil, da so omenjeni v velikih težavah zaradi finančnih malverzacij v zvezi s korupcijskim škandalom okoli banke Hypo Alpe Adria ter na podlagi tega sklepal, da so besede del taktike Doberniga, da preusmeri pozornost javnosti. Izrazil je še pričakovanje, da bo zvezna vlada na incident reagirala hitro.