V Beogradu je potekal shod proti političnemu nasilju in samovolji vladajoče oblasti. Povod za shod je bil nedavni napad na vodjo opozicijske stranke Levica Srbije Borka Stefanovića, ki so ga pretepli v Kruševcu. Udeležence je na ulice pognal tudi potek sprejemanja proračuna v parlamentu, kjer je vlada opoziciji popolnoma onemogočila razpravo. Shoda, ki se je kot protestni shod proti Slobodanu Miloševiću začel pred filozofsko fakulteto, se je udeležilo vsaj 10.000 ljudi, med katerimi ni bilo nobenih politikov. Protest je minil mirno, organizatorji pa napovedujejo nove shode.

Bolj živahno je bilo na protestih rumenih jopičev v Franciji, kjer je bilo v spopadih med protestniki in policijo ranjenih 140 ljudi, policija pa jih je aretirala 1400. Na protestih, ki so potekali po celi Franciji, se je zbralo 125.000 ljudi, okoli 10.000 v Parizu. Francoski premier Édouard Philippe je po protestih povedal, da je prišel čas za dialog, iz kabineta francoskega predsednika Emmanuela Macrona pa so sporočili, da bo imel predsednik v prihajajočih dneh televizijski nagovor državi. Protest rumenih jopičev se je začel zaradi napovedanega dviga dajatev na gorivo, razširil pa se je v splošen protest proti visokim življenjskim stroškom in vladi, ki jo veliko Francozov vidi v službi elit.

Franciscus Cornelis Gerardus Maria Timmermans, krajše Frans Timmermans, do sedaj prvi podpredsednik Evropske komisije, je tudi uradno postal Spitzenkandidat evropskih socialdemokratov na majskih evropskih volitvah. Če bi socialni demokrati zmagali na evropskih volitvah, kar je sicer malo verjetno, bi Timmermansa predlagali za predsednika komisije. Timmermans bo tudi najbolj viden obraz kampanje socialdemokratov. Velik uspeh na volitvah bo precej težka naloga glede na nedavne rezultate socialdemokratov v evropskih državah. Timmermansova lastna nizozemska laburistična stranka je na zadnjih volitvah lansko leto izgubila več kot tri četrtine glasov oziroma 5,7 odstotka.

Belgijsko vlado je zapustila največja koalicijska partnerica Novo flamsko zavezništvo. Razlog za izstop stranke je bil sprejem deklaracije OZN o migracijah, bolj znane kot Marakeška deklaracija, ki bo podpisana v Maroku naslednji teden. Belgijski parlament je sicer deklaracijo sprejel z veliko večino. Premier Charles Michel, ki prihaja iz frankofonske stranke Mouvement Réformateur, bo delo nadaljeval z manjšinsko vlado, v kateri so vse do sedanje vladne stranke razen Novega flamskega zavezništva. Ker so naslednje redne volitve že maja, zaenkrat ni pričakovati predčasnih volitev.