OB SEDMIH

Na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića je včeraj potekal protest proti uvedbi dvojezičnih napisov v cirilici v Vukovarju. Kakih petnajst tisoč ljudi je ob glasbeni spremljavi Marka Perkovića Thompsona tako izvedlo reprizo shoda, ki se je pred dvema mesecema že zgodil v samem Vukovarju. Tudi tokrat ni manjkalo vznesenih besed o domoljubju in demokraciji, nobeden od govorcev pa ni omenil dejstva, da je nazadnje cirilico na Hrvaškem prepovedoval ustaški lider Ante Pavelić leta 1941.

Prsti na tipkovnicah, povezanih s skupino Anonymous, so zadnje dni usmerjeni proti Izraelu. Hekerji so napadli spletne strani urada izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, izraelskega obrambnega ministrstva, ministrstva za izobraževanje, državnega statističnega urada ter nekatere druge. V Nacionalnem svetu za raziskave in razvoj mirijo, da svetopisemska nadloga 2.0 škode ni povzročila in da »Anonymous ni sposoben uničiti ključne infrastrukture države«.

Ljubljanska strankarska podružnica Nove Slovenije vztraja v boju proti gnusobi pitja alkohola na javnih krajih. Mestni svetniki bodo tako na seji petnajstega aprila glasovali o prepovedi tovrstnega rekreiranja zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač in o posledični kazni v višini sto evrov za kršitelje. Predlog najverjetneje ne bo dobil zadostne podpore, kljub soglasnemu mnenju ljubljanskih dušebrižnikov, da je brezsramno pijančevanje mladoletnikov velik problem.

OB OSMIH

Nenadejane sreče so deležni črnogorski volivci po predsedniških volitvah. Zmago sta namreč razglasila kar oba tekmeca, tako kandidat vladne Demokratske stranke socialistov Filip Vujanović, kot tudi neodvisni kandidat Miodrag Lekić. Vujanović je zmagoslavne pretenzije utemeljil z zaenkrat očitno samo njemu znanimi podatki z volišč, na kar se je Lekić odzval s pripombami o državnem udaru in da ne bi ostal dolžan, je še sebe inštaliral v zmagoslavno fantazmo.  

Center Simona Wiesenthala, specializiran za lov na nacistične zločince, je razglasil nekakšne bonitetne ocene v kategoriji »najboljša država v tovrstni dejavnosti«. V preteklem letu so se v zalezovanju nacuharskih kapitalcev menda najbolj izkazale Združene države Amerike, ki so prejele najvišjo oceno A, v oslovsko klop pa so bile z najnižjo oceno F posajene Avstralija, Avstrija, Estonija, Latvija, Litva in Ukrajina. Objavljen je tudi osvežen seznam še neuplenjenih nacističnih zločincev. »Most wanted« je verjetno že mrtev Alois Brunner, ki je Eichmannu pomagal pri izgonu Judov v koncentracijska taborišča, naslednji na seznamu pa je Aribert Heim alias »Doktor smrt«, ki je s smrtonosno injekcijo moril v Mauthausnu.

Frančiškanski samostan Lemont pri Chicagu je bil včeraj prizorišče zadnjega slovesa slovenskega izseljeniškega vernega občestva od pokojnega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Njegove posmrtne ostanke bodo v soboto pokopali v ljubljanski stolnici, saj da so se, po besedah sedanjega ljubljanskega nadškofa Antona Stresa, »uresničili svobodni časi, za katere je škof molil, da bi zasijali slovenski domovini. Zato želimo sedaj izpolniti njegovo željo in pravico, da njegovo mrtvo telo čaka slavo vstajenja v domači zemlji«.

OB DEVETIH

S hekerskimi zajebancijami se ne ukvarjajo samo v Izraelu, z grozo v očeh strmijo v monitorje tudi v srbski Socialistični stranki. Namesto njihove sesute spletne strani se jim namreč prikazuje zemljevid nekakšne »Velike Albanije« z vključenim Kosovom, da pa niti zatiskanje oči ne bi pomagalo, se je k vizualni vsebini prištulil še ženski glas. Ta v angleščini dodaja, da je Kosovo neodvisna država, ki bo kmalu del Velike Albanije.

Ko smo že pri Srbiji, njihovo kuhinjo je menda oboževal tudi pokojni libijski samodržec Moamer Gadafi, ki je gojil nemalo simpatij do nekdanje Jugoslavije. Med pogostimi obiski Beograda so mu k srcu prirastle predvsem srbske sarmice, se spominja njegov nekdanji kuhar Bogdan Šuman iz Prnjavora v Republiki Srbski. Mladega Šumana so zato leta 1980 kot zaposlenega v Jugoslovanski ljudski armadi v popolni tajnosti poslali v Libijo, kjer je postal del osebne kuharske ekipe Gadafija in njegove žene Sure.

Po seji mestnega sveta bo svoje dolžnosti tudi uradno prevzel novoizvoljeni mariborski župan Andrej Fištravec. Zaželel si je, da bi seja potekala v večji dvorani in da bi tako povolilnim kadrovskim opravilom lahko prisostvovalo večje število občanov, kar pa je mestna uprava zavrnila z obrazložitvijo, da so bila vabila za sejo že poslana in da bi bila selitev povezana z dodatnimi stroški. Za nameček je Fištravec začel izgubljati še podporo nekaterih dosedanjih somišljenikov iz mariborskega vstajniškega gibanja, ki mu očitajo pretirano povolilno povezanost s stranko Zares. Med najbolj glasnimi je Vesna Vuk Godina.

OB DESETIH

Nemška kanclerka Angela Merkel je ruskega predsednika Vladimirja Putina med njegovim obiskom subtilno pozvala k konstruktivnejšemu odnosu do nevladnih organizacij, ki naj bi bile lahko motor inovacij in razvoja v Rusiji. Nevladniki, ki se financirajo iz tujine, so sicer že dlje časa na udaru ruskih oblasti in še posebej Putina. Po lanskih prodemokratičnih protestih sprejet zakon takšnim organizacijam celo nalaga, da se registrirajo kot »tuji agenti«. Med organizacijami v Rusiji, ki so bile pred kratkim deležne obiskov davčnih inšpektorjev in tožilstva, je bila tudi nemška Fundacija Konrada Adenauerja, povezana s Krščanskimi demokrati kanclerke Merkel.   

Danes naj bi opravili ekshumacijo posmrtnih ostankov čilskega nobelovca Pabla Nerude. Z raziskavami naj bi dokončno prišli do dna obtožbam njegovega nekdanjega asistenta, da ga je z injeciranjem prevelike količine protibolečinskih sredstev umoril vojaški režim generala Pinocheja. Neruda je sicr umrl v bolnišnici dvanajst dni po vojaškem udaru, za uraden razlog smrti pa je obveljal rak.