Britoff na kolesih

Aktualno-politična novica
11. 2. 2021 - 10.15
 / BritOFF

Tehno

Pozdravljeni v drugem četrtkovem britoffu, kjer ponovno pregledujemo dogajanje v svetu sodobne tehnologije. Ta pa seveda že dolgo prodira v prav vsa področja gospodarstva, družbe in celo zasebnosti. Ustavimo se pri prvem, torej gospodarskih panogah, ki jih tipično ne uvrščamo v tehnološki sektor. Mednje sodi tudi avtomobilska industrija, ki ji trenutno hude preglavice povzroča pomanjkanje mikročipov.

Velik del inovacij v avtomobilih v zadnjih treh desetletjih je omogočilo prav opremljanje avtomobilov z računalniki. Najprej za bolj natančen nadzor nad motorjem in drugimi komponentami avtomobila, varnostne sisteme, danes pa so vse pomembnejši tudi zmogljivi informacijsko-zabavni računalniški sistemi za voznika in potnike. Vse to pomeni, da sodobni avtomobili vsebujejo kar precej računalnikov. S pojavom programov za avtomatsko vožnjo se je v avtomobilih pojavila potreba po zelo močnih mikroprocesorjih, ki morajo biti izdelani z najnaprednejšo tehnologijo polprevodniške industrije.

Slednja pa se v zadnjem letu sooča z velikim pomanjkanje proizvodnih kapacitet. V precejšnji meri so za to odgovorni pandemija covida-19 in omejitve gibanja, ki so ji sledile, zaradi česar se je močno povečalo povpraševanje po računalnikih in zabavni elektroniki, kot so na primer igralne konzole. Vse te naprave vsebujejo mikročipe, ki jih izdelujejo iste tovarne kot mikročipe za avtomobilsko industrijo. Največji proizvajalec polprevodniških integriranih vezij je tajvanski TSMC, ki oskrbuje vse od Appla in drugih proizvajalcev mobilnih telefonov, Sony in Microsoft z njihovimi Playstationi in XBoxi pa do Tesle in Volkswagna. Približno 10 odstotkov proizvodnih kapacitet polprevodniške industrije zaseda prav proizvodnja mikročipov za avtomobile.

Prodaja avtomobilov je lani ob začetku pandemije močno padla. Avtomobilski proizvajalci, ki ponavadi delajo po proizvodnem principu minimalnih zalog, so zato precej zmanjšali svoja naročila dobaviteljem, tudi tistim, ki jih oskrbujejo z računalniškimi deli avtomobilov. Ko se je jeseni prodaja avtomobilov ponovno dvignila, proizvajalci niso mogli naročiti toliko mikročipov, kot jih potrebujejo.

Razloga za to sta dva. Po eni strani vlada vsesplošno pomanjkanje vseh vrst čipov, saj je daljinski način dela in ždenje doma povzročilo velik skok povpraševanja po elektronskih napravah. Proizvodnja polprevodnikov je na drugi strani nefleksibilna. Postavitev nove tovarne traja približno pet let in je izjemno draga. Da povrnejo stroške te tovarne, vedno obratujejo pri polni kapaciteti, ne glede na povpraševanje. Ko se je torej potreba po čipih konec lanskega leta povečala, rezervnih kapacitet ni bilo.

Drugi razlog za pomanjkanje čipov za avtomobilsko industrijo pa je, da je njihova izdelava precej počasna. Čipe izdelujejo z jedkanjem in drugimi kemičnimi obdelavami plošč silicija. Gre za proces, ki zahteva številne korake in posamezna plošča silicija čez tovarno potuje kar tri mesece. Za primerjavo, Toyota na svoji spletni strani navaja, da za sestavo avtomobila potrebuje okoli 18 ur.

Več avtomobilskih proizvajalcev je zaradi pomanjkanja čipov zmanjšalo proizvodnjo. Audi je na primer zaradi zmanjšane proizvodnje na čakanje poslal deset tisoč delavcev. Do sedaj je v celi industriji predviden izpad proizvodnje okoli 280 tisoč avtomobilov, ta številka pa bo verjetno narasla na okoli pol milijona. Nemška industrija je na pomoč poklicala celo državno diplomacijo. Nemško ministrstvo za gospodarstvo je tako pozvalo tajvansko vlado k intervenciji pri tamkajšnjih proizvajalcih čipov, da bi avtomobilski čipi dobili prioriteto v proizvodnji. V avtomobilski industriji podjetja ocenjujejo, da jim bo pomanjkanje čipov delalo težave še vsaj pol leta.

Več avtomobilskih proizvajalcev je zaradi pomanjkanja čipov zmanjšalo proizvodnjo. Audi je na primer zaradi zmanjšane proizvodnje na čakanje poslal deset tisoč delavcev. Do sedaj je v celi industriji predviden izpad proizvodnje okoli 280 tisoč avtomobilov, ta številka pa bo verjetno narasla na okoli pol milijona. Nemška industrija je na pomoč poklicala celo državno diplomacijo. Nemško ministrstvo za gospodarstvo je tako pozvalo tajvansko vlado k intervenciji pri tamkajšnjih proizvajalcih čipov, da bi avtomobilski čipi dobili prioriteto v proizvodnji. V avtomobilski industriji podjetja ocenjujejo, da jim bo pomanjkanje čipov delalo težave še vsaj pol leta.

 

Novice

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je priznala, da je Evropska unija naredila napako s prepočasnim pridobivanjem cepiva proti novemu koronavirusu. Evropske države so organizacijo nakupa zadostnih količin cepiva zaupale Evropski komisiji, ki je pri nabavah postopala nekoliko bolj previdno kot na primer vladi Združenih držav Amerike ali Združenega kraljestva in je glede na potrebne količine za prednaročila namenila precej nižja sredstva. Kot je povedala von der Leyen, je Evropska unija cepiva naročila in odobrila prepočasi. Predsednica komisije sicer vztraja, da je bilo kolektivno naročanje cepiv še vedno pravilna odločitev. Največjo blamažo za Evropsko komisijo predstavlja zanašanje na cepivo švedsko-britanskega proizvajalca AstraZenca, za katerega se je izkazalo, da bo do konca marca uspel izpolniti zgolj 40 odstotkov obljubljenih dobav. Tudi zato je Evropska unija pred dvema dnevoma naročila dodatnih 300 milijonov odmerkov sicer znatno dražjega cepiva ameriškega proizvajalca Pfizer in njegovega nemškega partnerja BionTech.

Stranke vladne koalicije z amandmajem k zakonu o demografskem skladu predlagajo, da bi ta sklad od države prevzel ustanoviteljstvo in lastništvo Slovenske tiskovne agencije. Po dopolnilu, ki ga je sprejel odbor državnega zbora za finance, štirih nadzornikov STA ne bi več imenoval državni zbor, ampak Nacionalni demografski sklad. Odbor ga je sprejel namesto sprva predlaganega in nato umaknjenega predloga dopolnila SDS-a, SMC-ja in NSi-ja, ki je predvideval med drugim podobne spremembe tudi v zakonih o družbi Slovenske železnice, o Kobilarni Lipica in o Uradnem listu Republike Slovenije.

Opozicijske stranke DeSUS, LMŠ, SD, SAB in Levica so včeraj vložile še drugo konstruktivno nezaupnico. Pred slabim mesecem se je namreč izkazalo, da 42 vendarle ni odgovor na vsako vprašanje v vesolju, tudi na to ne, kako zamenjati Janeza Janšo na čelu slovenske vlade. Odgovor na to vprašanje je seveda 46 - poslanskih glasov namreč; a tokrat se je pod nezaupnico podpisalo zgolj minimalnih 10 poslancev. Potencialni kandidat za mandatarja Karl Erjavec obljublja, da soglasja k svoji kandidaturi ne bo umaknil. Po poslovniku državnega zbora mora biti glasovanje tajno, to pa pomeni, da morajo biti poslanci med glasovanjem fizično prisotni v dvorani. Prvi rok za glasovanje je v petek, najkasnejši pa prihodnjo sredo, a za zdaj se kot najverjetnejši dan kaže ponedeljek.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.