Če vas po letu neprostovoljnih sprememb te še vedno mikajo, lahko namesto božiča praznujete saturnalije. Bodite kot zgodnji kristjani in si sposodite nekaj navad rimskega festivala. 

Pa začnimo v današnjem zgodovinskem BritOFFu pri Katulu, ki je saturnalije oklical za »najboljše izmed vseh dni«. Praznik, posvečen Saturnu, bogu obilja, razkošja, kmetijstva in ponavljajočega se obnavljanja, je bil ena ogromna žurka. Ampak žurka, ki je poskušala ujeti duha Zlate dobe, ko naj bi pod varstvom Saturna takrat še nedolžni ljudje uživali plodove zemlje brez otiranja potu z obraza. V mitični Zlati dobi ni bilo suženjstva in ne zasebne lastnine. Med 17. in 23. decembrom od začetka prvega stoletja našega štetja so tako Rimljani poskušali poustvarili te lagodne in nedolžne razmere Zlate dobe. Pod pokroviteljstvom Saturna, boga osvoboditve in zlatih časov, so sužnjelastniki stregli sužnjem, ti pa so imeli pravico grdo govoriti o lastnikih. 

Na ta dan ni delal nihče, še telovadnice so zaprli, in tiste dni niso smeli razglasiti vojne. Po žrtvovanju živali Saturnu so njegovo podobo položili na kavč, da je tako spremljal javni banket. Na banketu je izvoljeni vladar saturnalij izdajal ukaze, kot so »vrzite ga v vodo« in »poj nag!«. V javnosti so vsi nosili pisana oblačila, namenjena le temu festivalu in pilleus, kapice, ki so vse označevale kot svobodne ljudi. Kvartanje je bilo začasno dovoljeno, prav tako sicer zaničevano prekomerno pitje.

Doma so si nato delili darila, ki niso izkazovala socialnega statusa podarjevalca. Torej, ali šaljiva darila - ekvivalent današnjih prdečih blazin - ali pa sveče, lončene figurice in igrače za otroke. Katul je od prijatelja dobil knjigo slabe poezije, od »najslabšega pesnika vseh časov«. Šala bi bila boljša, če bi šlo za Katulovo zbirko. 

Saturnalije so s svojo subverzivnostjo ostale priljubljene skozi štiri stoletja obstoja, tudi po tem, ko so izgubile status uradnega verskega praznika. Tudi ko je v četrtem stoletju v cesarstvu prevladalo krščanstvo. Zgodovinarji domnevajo, da je bil papež Julij I. tisti, ki je 25. december določil za Jezusov rojstni dan zaradi datumske bližine saturnalijam. Da bi božič torej postal alternativa saturnalijam. 

In zaradi datumske bližine so mnogi kristjani pozne antike in srednjega veka zahodne Evrope čisto naravno mešali običaje božiča in saturnalij ter bližnjih praznikov. Pitje, prenažiranje in kvartanje. Pa izvoljeni »fantek-škof«, v šaljivih ukazih podoben vladarju saturnalij. Prevzeli so prižiganje sveč in kresničk, ki so pri saturnalijah slavile konec dolgih noči oziroma daljšanje dneva, in krašenje domov z zelenjem. 

Kakorkoli boste praznovali, vam želim, da doživite srečo, kot jo je Statius doživel v 1. stoletju. »Kdo lahko poje o spektaklu, o neomejenem veselju, o banketu, zastonjski pojedini, obilnih potokih vina? Ah! In zdaj omahnem, in se pijan zvlečem k spanju. Naj ta festival vztraja še na mnoga leta! Nikdar naj leta ne uničijo tako svetega dneva!«