V torkovem tematskem BritOFFu pozornost namenjamo tehnologiji, njeni regulaciji, komercializaciji in politizaciji. Današnja tema se tiče predvsem slednjega, prepleta tehnologije in politike.

Na svetu se tekmovanje med državami nikoli ni končalo na in je od samega začetka segalo tudi v vesolje. Tudi ob vojni v Ukrajini se napetosti med velikim silami izražajo v vesoljskih programih. Vodja Roscosmosa – ruski ekvivalent ameriški NASI – Dmitrij Rogozin je namreč kmalu po začetku vojne povedal, da bi napetosti med Moskvo in Washingtonom vodile v konec sodelovanja Rusije v projektu Mednarodna vesoljska postaja. Ta je dediščina spravljivejših časov med Rusijo in zahodnimi državami. Nenaden umik Rusije in njenega prispevka k postaji bi verjetno pomenila njen konec. Razdelitev nalog pri razvoju in izgradnji postaje je bila namreč taka, da je prispevek vsake od partneric ključen za delovanje postaje. Ruski prispevek postaji je modul, ki postaji zagotavlja pogon, s katerim postaja vzdržuje svojo orbito. Brez nje bi postaja začela izgubljati višino, na koncu bi vstopila v atmosfero in padla na Zemljo.

Tudi če bi do tega prišlo, bi imeli astronavti dovolj časa da se s postaje umaknejo. A tak potek dogodkov nikakor ni verjeten. Pred dvema tednoma je Rusija na postajo poslala novo ekipo svojih kozmonavtov. K vzdrževanju postaje jo veže tudi medvladni dogovor o sodelovanju v tem projektu. Ta je bil podpisan leta 1992 in se od takrat periodično podaljšuje. Trenutna pogodba o delovanju Mednarodne vesoljske postaje velja do leta 2024, a pred vojno v Ukrajini so potekali pogovori, da se ponovno podaljša za nadaljnjih šest let.

Nekoliko konkretnejše posledice ima ruski embargo v izvozu raketnih motorjev v ZDA. Ruske motorje RD-180 uporabljata dve pomembni ameriški raketi. Raketa Atlas V je ena glavnih raket NASE. Z njo so lansirali najnovejše ameriške sonde, ki raziskujejo Mars in medplanetarni prostor, satelite sistema za navigacijo GPS in več ameriških vohunskih satelitov. Proizvajalci rakete Atlas V, podjetji Lockheed Martin in Boeing, zagotavljata, da imata zaenkrat dovolj motorjev RD-180 in da se bo raketa tako ali tako kmalu upokojila.

Več težav bi lahko imela raketa Cygnus, ki oskrbuje Mednarodno vesoljsko postajo. Postajo sicer lahko oskrbujejo različne rakete, tako da to ne predstavlja težave za postajo.

Rusija je preklicala tudi več izstrelitev satelitov, ki bi v vesolje ponesli satelite iz držav, ki so proti Rusiji uvedle sankcije. Tu gre za komercialne satelite, odpoved teh letov pa bo povzročila predvsem poslovno škodo za njihove lastnike.