OSMA

V turškem mestu Gaziantep sta dva neznanca sredi belega dne na prometni ulici ustrelila sirskega novinarja Nadžija Džerfa. Džerf je bil dokumentarist in novinarski mentor skupine novinarjev, ki deluje v prestolnici Islamske države v Siriji, v mestu Raqa, od koder poročajo o vsakodnevnem življenju v mestu. Džerf je bil sicer član sirske opozicije s socialističnim pedigrejem, ki je nasprotovala tako režimu predsednika Bašarja al-Asada kot tudi Islamski državi. Potem ko so podporniki Islamske države pred mesecem dni v Turčiji obglavili njegovega novinarskega kolega iz iste aktivistično-medijske skupine, je sicer Džerf nameraval danes odpotovati v Francijo.

Nič kaj ne zaostajajo varnostne sile turške države, ki že več dni, ponekod tednov, oblegajo nekatera mesta in soseske v turškem delu Kurdistana. V soboto je v mestu Cizre, ki je že 15 dni pod neprestano policijsko uro, v naključnem policijskem streljanju v stanovanjske zgradbe, kar je pogosta zastraševalna taktika turške policije, umrla 3-mesečna dojenčica. Ko sta jo stara starša ob dvignjeni beli zastavi poskušala nesti do reševalnega vozila na koncu ulice, je policija streljala še na njiju. Onadva sta sicer prišla do bolnišnice, vendar pa je tam 73-letni dedek zaradi poškodb umrl, babica, ki so jo ustrelili v hrbet, pa ostaja v zdravniški oskrbi.

Medtem pa Islamska država izgublja na frontah v Iraku in Siriji. Iraška vojska je tako ob podpori nekaterih milic in zavezniškega bombardiranja po skoraj teden dni trajajoči operaciji zavzela mesto Ramadi, ki ga je od maja v svojih rokah držala Islamska država. Nekaj spopadov sicer še poteka, saj Isis uporablja samomorilske napadalce, nastavili pa so tudi precej min in drugih eksplozivnih naprav. Nekaj pripadnikov Isisa so ubili tudi Pešmerge - borci iraških Kurdov, ki so iz ujetništva v mestu Hawija poskušali rešiti nekaj svojih kolegov. Uspeh operacije ni znan, poročajo pa o več kot desetih ubitih islamistih. Napredujejo pa tudi sirski Kurdi. Sirske demokratične sile, ki jih pretežno tvorijo Kurdi, so namreč prevzele nadzor nad jezom Tišrin in ob tem prestopile Evfrat. S tem so prečkali tako imenovano rdečo črto turškega predsednika Redžepa Tayipa Erdogana, kot je ta poimenoval Evfrat. Ker turška vlada ne želi združitve dveh območij pod nadzorom Kurdov na severu Sirije, je turška vojska s svoje strani meje v preteklih mesecih že bombardirala kurdske enote, ki so se reki preveč približale. Za Islamsko državo morebitna združitev kurdskih ozemelj ne pomeni le izgube ozemlja, pač pa tudi zaprtje koridorja do Turčije, od koder prihajajo tuji borci in ostala podpora.

DESETA

Več kot dve leti po nesreči v tovarni Rana Plaza, ki je bila smrtonosna za 1.135 delavk in delavcev, je bangladeško sodiče pristopilo k sodbam osumljencev. Prvi od njih, lastnik kompleksa tovarn Sohel Rana, na sojenje čaka v zaporu, 16 drugih sovpletenih je, odkar so plačali varščino, začasno na prostem, 24 pa jih je pred sojenjem pobegnilo. Celotni postopek poteka izjemno počasi, novi zapleti z izginulimi osumljenci pa bi lahko pomenili, da se bo sojenje res začelo šele aprila.

Pred tovarno podjetja Lexmark v ameriškem Kentuckyju, potem ko so bili sredi meseca odpuščeni, v protestu še vedno vztraja več deset delavk in delavcev, ki zahtevajo nazaj svojo službo. Odpuščeni so bili, ker so zahtevali, da Lexmark izpolni svojo obljubo po povišanju dnevne plače za 37 centov ter pravico do organiziranja. Zaposleni so za podjetje delali v mehiškem obmejnem mestu Juarez, ki je znano kot cona slabo plačanega dela, nižjih davkov za korporacije in nasilja. Ker gre za kraj, kjer so delavke in delavci lahko odpuščeni in nadomeščeni po hitrem postopku, je njihov upor eden redkih.

Vodilni turški sindikati in poklicne zbornice so se odločile za enodnevno stavko za mir. Ta bo potekala 29. decembra, po besedah združenih sindikatov in zbornic pa z gesto protestirajo proti državnemu nasilju v jugovzhodni Anatoliji, predvsem na kurdskih ozemljih. Tam vladne sile v imenu spopadov z vsemi, ki ugovarjajo vodilni Stranki za pravičnost in razvoj ali naj bi bili povezani z prepovedano Delavsko stranko Kurdistana, ustvarja vojno stanje v več mestih in terorizira civiliste.