7.00

Na posvetu med predsednikom države, Borutom Pahorjem in predstavniki stank SDS, SD, PS ter nepovezanimi poslanci pod Janijem Möderndorferjem, se nihče ni odločil predlagati novega mandatarja za predsednika vlade. Posvetovanja s predstavniki drugih strank sledijo danes. V primeru nepredlaganega mandatarja ter upoštevajoč pravnoustavne postopke, ki so jih s Pahorjem preverili pravniki, so predčasne volitve možne julija ali septembra. Predsednik države lahko 30-dnevni rok iskanja mandatarja zmanjša na 14 dni, vendar pravi, da ne bo hitel in zavlačeval.

Iz ustavnega sodišča so potrdili, da je odvetnik Franci Matoz zoper sodbe Janezu Janši v zadevi Patria vložil ustavno pritožbo. Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič so že pravnomočno obsojeni na dve leti zaporne kazni, saj je ljubljansko višje sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria.

V Mediteranskem morju se je na relaciji Libija-Italija utopilo okoli 14 afriških migrantov, ki so prečkali morje v gumijastih čolnih. Do incidenta je prišlo le nekaj dni po enaki nesreči, v kateri se je utopilo 36 ljudi. Italijanska mornarica je sicer sprožila reševalno akcijo, libijska pa se je je vzdržala, saj ji po besedah polkovnika Ayuba Kassema, primankuje sredstev za reševanje brodolomcev.

8.00

Samooklicani separatistični voditelji so razglasili neodvisnost vzhodnoukrajinskih regij Luhansk in Donetsk. Valerij Bolotov, samooklicani guverner, ki je prvo regijo že poimenoval Ljudska republika Luhansk, na javnem govoru ni omenil nadaljnje priključitve k Rusiji. Iz Donetska pa so že izrazili željo po priključitvi. Iz Rusije sporočajo, da ne bodo ravnali enako kot s Krimskim polotokom, saj želijo vzhodne regije prepričati k dialogu z ukrajinsko vlado.

Južnosudanski predsednik Salva Kiir je prestavil prihajajoče predsedniške volitve iz leta 2015 na leto 2018. Za potezo se je odločil, saj je kljub podpisu sporazuma o prekinitvi ognja z uporniškim voditeljem Riekom Macharom  prišlo do novih spopadov. Spopadi med etničnima skupinama Dinka in Nuer v naftno bogati državi potekajo že od decembra lanskega leta.

Rekordno število volilk in volilcev pa beleži Indija, v kateri se odvijajo parlamentarne volitve. Indijska volilna komisija je sporočila, da je volilo 551 milijonov oziroma 66,38 odstotkov ljudi. Komisija še priča o zasegih alkohola in denarja, katerih namen naj bi bil spodbujanje državljank in državljanov h glasovanju na volitvah. Trenutne raziskave napovedujejo največjo podporo stranki Bharatija Džanata od hindujskega nacionalista Narendre Modija.

9.00

Amnesty International je izdal poročilo, ki zadeva prisotnost mučenja na globalnem nivoju. Anketiranih je bilo okoli enaindvajset tisoč ljudi iz 21 držav, od teh je 44 odstotkov izjavilo, da se ne bi počutili varno, če bi bili aretirani v svoji domači državi. Poročilo je bilo izdano, saj so minila 3 desetletja, odkar so Združeni narodi sprejeli konvencijo proti mučenju. Največjo prisotnost te nečloveške prakse beležijo v Braziliji in Mehiki, najmanjšo pa v Avstraliji.

Nič bolj pa ne spoštujejo človekovih pravic kanadskih staroselcev. James Anaya, posebni poročevalec Združenih narodov o pravicah staroselcev, je v zadnjem poročilu obtožil kanadske oblasti, da vedno bolj kršijo pravice omenjenega dela prebivalstva. Gre predvsem za neupoštevanje pravic do dostopa do naravnih surovin, zemljiških pravic in do večjega samoodločanja, kar v zadnjih letih sproža številne upore pri tamkajšnji staroselski populaciji.

Srečanje evropskih zunanjih ministrov v Bruslju je porodilo nove ekonomske sankcije za trinajst domnevnih destabilizatorjev Ukrajine. Prvi so se za te odločili po včerajšnjih samoorganiziranih referendumih, ki so jih separatisti izpeljali v regijah Donetsk, Luhansk ter Slavljansk. Prvič pa so sankcije namenjene še dvema energetskima podjetjema na Krimu, ki je bil marca anektiran s strani Rusije.

10.00

V Angliji so zaskrbljeni nad črnimi skrinjicami, imenovanimi eCall, ki jih bo moral vsebovati vsak nov avto v prodaji. Pravilo za vgraditev sledilnih naprav v avtomobile narekuje nova zakonodaja, ki je bila sprejeta s strani Evropske unije, pričela pa bo veljati z oktobrom naslednje leto. Angleški ministri že svarijo pred to orwellovsko potezo, čeprav naj bi bila namenjena voznicam in voznikom v stiski.

Jordanskega veleposlanika Fawaza al-Itana, ki je bil prejšnji mesec ugrabljen na diplomatskem delu v Libiji, so izpustili. Ugrabitelji so za njegovo svobodo zahtevali izpustitev libijskega islamističnega bojevnika Mohameda Dersija, ki v Jordanu od leta 2007 služi dosmrtno kazen zaradi groženj z razstrelitvijo glavnega jordanskega letališča. Izmenjava naj bi se odvila uspešno.

Na okrožnem sodišču v Kairu bodo sodili šestim homoseksualcem, ki so v predmestju glavnega mesta organizirali zabavo za istospolno usmerjene. Prva obravnava bo potekala 12. maja. Nad situacijo so se že odzvale številne egipčanske organizacije za človekove pravice, čeprav je v Egiptu homoseksualnost smatrana za kriminalno dejanje.