7.00

Radikalni borci sunitskih plemen, združeni pod imenom Islamska država Iraka in Levanta, krajše ISIL, so enosmerno razglasili islamski kalifat imenovan Islamska država. Po njihovih besedah naj bi se ta raztezal od iraške province Dijala do sirskega Aleppa, za vrhovnega verskega in političnega voditelja ali kalifa pa so razglasili svojega voditelja Abuja Bakra al Bagdadija. Skupina, ki se po novem imenuje le Islamska država, že tri tedne bliskovito zavzema mesta v Iraku. Po treh letih državljanske vojne v Siriji skupina sedaj tudi predstavlja resno grožnjo oblastem sirskega predsednika Bašarja al-Assada kot njegovim nasprotnikom.

Iraška vojska skuša ponovno vzpostaviti kontrolo nad mestom Tikrit, katero spada v eno izmed prvih strateških točk, ki jih je zavzela skupina ISIL. Pri operaciji sodelujejo ameriški vojaški svetovalci, ki pomagajo pri določanju pomembnih tarč, predvsem za zračne napade. Iz iraškega obrambnega ministrstva tudi sporočajo, da so iz Rusije dobili prvo pošiljko petih vojaških letal, ki jih je vlada naročila za boj zoper sunitskim skrajnežem.

Nasilje na vzhodu Ukrajine se nadaljuje kljub podaljšanemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki so ga v soboto sklenili ukrajinski predsednik Petro Porošenko in proruske milice novih samooklicanih republik. Obe strani obtožujeta druga drugo, da se dogovora ne držita. Danes pa se tudi izteče ultimat, ki so ga v petek evropski voditelji postavili Moskvi, da naj bolj aktivno podpre mirovni načrt ukrajinske vlade, če ne bo Rusija deležna novih sankcij.

8.00

Zaključil se je desetdnevni neuradni referendum, ki ga je organizirala protestna skupina Occupy Central v Hong Kongu. Referendum, ki poziva k demokratičnim reformam v polavtonomni kitajski regiji, je od skupno tri in pol milijona podpisalo okoli osemsto tisoč registriranih volilcev. Nov volilni sistem, za katerega so glasovali, bi leta 2017 volilcem v Hong Kongu omogočal izbiro kandidatov za vodjo mestne uprave. Tega trenutno izbere 1200 članski volilni zbor, ki je zvest oblastem v Pekingu. Protestniki so z referendumum skušali opozoriti na preveliko poseganje kitajskih oblasti v polavtonomijo Hong Konga, za torek pa tudi napovedujejo velik protest.

V Delhiju in zvezni državi Tamil Nadu sta se zrušili dve zgradbi. Ubitih je bilo okoli 22 ljudi, več jih je ranjenih. Oba direktorja, katerih gradbena podjetja so odgovorna za izgradnjo stavb, je indijska policija pripeljala na zaslišanje. V prvem primeru je šlo za že naseljen stanovanjski objekt, v drugem pa za objekt v gradnji. Takšne nesreče so v Indiji pogoste, saj gre ponavadi za klientalistične povezave med gradbeniško mafijo in občinskimi oblastmi, kjer je profit na prvem mestu in varnost na zadnjem.

Proruski separatisti, ki imajo pod nadzorom vzhodni predel Ukrajine, so se držali dogovora in izpustili preostale štiri predstavnike Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, krajše OVSE. Predstavnike organizacije so separatisti držali v ujetništvu dober mesec, potem ko so nenapovedano prišli v samooklicano Republiko Doneck na opazovalno misijo. Po besedah ameriške misije OVSE, naj bi v ujetništvu bilo še 100 drugih talcev.

9.00

Vsaj trideset ljudi je bilo ubitih v napadu na dve nigerijske vasi, ki se nahajata v bližini severnovzhodnega mesta Čibok. Mesto je aprila letos dobilo pozornost celotnega sveta, potem ko je skrajna islamistična militantna skupina Boko Haram ugrabila več kot 200 deklic iz tamkajšnje srednje šole. V najnovejšem napadu na bližnji vasi, kjer so bile požgane cerkve, zaenkrat še ni noben prevzel odgovornosti, vendar na sumu ostaja omenjena skrajna skupina. Dogodek priča o tem, da se varnost na severovzhodu države, žarišču delovanja Boko Harama, ni izboljšala. Kljub pozivom k povečanju vojaške prisotnosti, jo lokalni vaščani obtožujejo nesposobnosti intervencije.

Mehiške oblasti so aretirale Joseja Manuela Mirelesa , enega izmed voditeljev mehiških skupin za samoobrambo v zahodni zvezni državi Michoachan. Na njemu naj bi našli neprijavljeno orožje, medtem ko je vztrajal, da so za pomoč njegovih borcev zaprosili prebivalci mesta La Mira. Skupine, ki jim tam pravijo Vigiliante, so nastale leta 2013, ko so se lokalni kmetje in delavci samoorganizirali v boj zoper narko kartelom. Mehiške oblasti so omenjenim skupinam letos tudi uradno dovolile delovanje, vendar se te morajo registrirati.

Če smo že začeli z Afriko naj tudi z njo zaključimo. V najnovejši tako imenovani reševalni akciji v Mediteranskem morju, so italjanske reševalne sile odkrile več deset mrtvih afriških migrantov. Njihova trupla so bila polek ostalih šesto migrantov, ki so na prepolnem čolnu pluli proti Siciliji. Zaradi vse večje politične nestabilnost na severu Afrike se je število poskusov vstopa v Evropo drastično povečalo, poročajo iz evropske mejne agencije Frontex.

10.00

V severni Koreji bodo sodili dvema ameriškima turistoma, ki sta obtožena zločinov proti državi. Medtem ko pri prvemu ni znan resničen vzrok aretacije, je drugi ob vstopu v državo nemudoma raztrgal vizo in zaprosil za politični azil. S takšnimi sodnimi procesi ni heca, saj so leta 2012 severnokorejske oblasti obsodile nekega ameriškega misionarja na 15 let dela v prisilnem taboru. Oblasti azijske države tovrstne procese največkrat koristijo zato, da si pridobijo pozornost od zahoda. Do nove kontraverzne poteze je prišlo dan zatem, ko je omenjena država protestno izstrelila dve balistični raketi krajšega dometa, katerih izstreljevanje v poskusne namene prepovedujejo Zruženi narodi.

Okoli tisoč, večinoma Eritrejskih in Sudanskih prosilcev za Azil, je protestno zapustilo Holot, center za tujce, ki se nahaja v južnoizraelski puščavi Nagev. V Izraelu zaradi stroge migracijske politike dalj časa ne obravnavajo prošenj nedokumentiranih migrantov, kar pomeni, da so v centru zaprtiza nedoločen čas, kjer bivajo v nehumanih pogojih. Migranti so želeli oditi v Egipt, da bi prišli v stik z uradniki Združenih narodov, nakar jim je to preprečila Izraelska vojska. Izrael je leta 2013, zaradi povečanega pritoka afriških imigrantov, postavil več kot dvesto kilometrov dolgo ograjo na meji z Egiptom.

Ameriški predsednik Barack Obama želi nameniti 2 milijardi dolarjev iz državnih rezerv, da bi bolj učinkovito preprečil nedokumentirano prečkanje južne meje v ZDA. Obama bo tudi opozoril Kongres Združenih držav Amerike, da naj uvede zakonodajo, ki bo omogočala hitrejšo deportacijo mladoletnih otrok brez spremstva nazaj v domačo državo. Zakon bo predvsem namenjen za otroke in ženske, ki nedokumentirano prihajajo iz centralne Amerike