Osma Novice

Na včeraj predstavljeni predlog nemškega notranjega ministra Thomasa de Maizière so se zvečer na varnosti konferenci, ki je potekala v lastni režiji, odzvali v koalicijski partnerici nemške kanclerke Angele Merkel, Krščanski demokratski uniji. Njen predsednik in šef bavarske vlade Horst Seehofer je v govoru močno kritiziral predlog, da bi večji del policijskih nalog prevzela zvezna policija, ukinjenih pa bi bilo 16 preiskovalnih uradov, ki so podrejeni vsaki izmed zveznih dežel. V Krščanski demokratski uniji, ki deluje zgolj na Bavarskem, še posebej nasprotujejo zadnji spremembi, zaradi česar so odrekli podporo predlagani reformi varnostnih služb. Podporo reformi pa je izrazila nemška kanclerka. Zavezništvo med Seehoferjem in Angelo Merkel je sicer že nekaj časa  napeto, predvsem zaradi vprašanja uvedbe kvot za migrante.

V Romuniji se končuje leto trajajoča politična kriza. Parlament je namreč potrdil vladni kabinet, ki so ga sestavili v socialdemokratski stranki. Novi premier Sorin Grindeanu je obljubil dvig minimalne plače in pokojnine ter pospešeno gradnjo avtocestnega omrežja. Socialdemokrati se na čelo vlade vračajo po nekaj več kot enem letu. Obdobje tehničnih vlad se je namreč začelo s padcem vlade Viktorja Ponte, ki je odstopil zaradi obtožb o korupciji in množičnih protestov, ki jih je sprožil neustrezen odziv oblasti na požar v nočnem klubu, v katerem je umrlo več kot šestdeset ljudi.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je imenoval novega podpredsednika. To je postal Tareck El Assami, ki je do sedaj vodil eno izmed venezuelskih zveznih držav. Poteza je pomembna predvsem zaradi tega, ker bi El Assami nasledil mesto predsednika, če bi opoziciji uspelo odstaviti Madura. Na to je namignil tudi Maduro sam, ki je ob imenovanju povedal, da je El Assami primeren, da bi v naslednjih dveh letih prevzel vodenje države. Maduro je poleg podpredsednika zamenjal tudi nekatere ministre, med drugim za gospodarstvo in za nafto.

Deseta Surovine

V današnjem surovinskem Britoffu bomo govorili o dogajanju v kemijski industriji. Ta je zaradi združevanj v zadnjih letih vedno bolj podobna piramidnemu modelu kapitalizma, ki ga je podal francoski zgodovinar Fernand Braudel. Tisti del trga kemijskih izdelkov, ki je globalen, obvladuje nekaj največjih koncernov, ki so preko združevanj pridobili veliko moč pri določanju cen. Velik del posla teh podjetij predstavlja dobava proizvodnih surovin za manjša podjetja, ki delujejo regijsko. Vzpostavila se je torej segmentacija panoge, kjer se manjša podjetja soočajo z veliko večjo medsebojno konkurenco, ki se je z globalizacijo še povečala. Veliki konglomerati so na drugi stani oblikovali oligopol, torej tržišče z malo  proizvajalci, ki lahko posledično zahteva višje cene. Pri tem jih podpirajo tudi institucije držav, ki jih ščitijo preko varovanja intelektualne lastnine, naklonjene regulacije in površnega izvajanja protimonopolne zakonodaje.

Največje kemijsko podjetje je nemški BASF, ki mu sledi ameriški Dow Chemical. Tema sledijo državna podjetja, kitajski Sinopec in savdski SABIC. Konkurenca državnih podjetij iz držav, ki ne prisegajo na odprto gospodarstvo, je del razloga, zakaj so bili regulatorji trga v ZDA in Evropi pripravljeni zamižati na eno oko pri združevanju kemijske industrije. Drugi razlog je, da so se države, drugače velike zagovornice prostega trga, odločile, da za to gospodarsko panogo praktično ne bodo izvajale protimonopolne zakonodaje. Najnovejši primer tega je združevanje Dow Chemical z DuPontom, ki bi ustvarilo največje kemijsko podjetje na svetu.

Konkurenca med Dow Chemical in DuPontom ni zelo različna od tiste med Fordom in General Motorsom ali Oplom in Volkswagnom. Obe podjetji sta namreč nastali med drugo industrijsko revolucijo ob koncu 19. stoletja in dominirali kemijsko industrijo v ZDA skozi celotno prihodnje stoletje. Danes sta to multinacionalki, vsaka vredna okoli 60 milijard. Obe podjetji delujeta na treh področjih: kmetijske kemikalije, kamor spadajo umetna gnojila in pesticidi; materiali, kot so razne plastike, in tako imenovani specialni produkti. V zadnjo kategorijo spadajo produkti, ki se uporabljajo v proizvodnji drugih izdelkov, kot na primer industrijske smole, proizvodi za elektronsko industrijo in encimi za tekstilno industrijo. Predlagana združitev bi iz Dow Chemical in DuPonta ustvarila tri podjetja, vsako v eni izmed panog, v kateri sta si podjetji do sedaj konkurirali. Končni rezultat bi bila torej tri manjša podjetja, ki pa bi imela vsako zase bolj monopolen položaj, kot ga imata Dow ali DuPont že sedaj. Združitev je bila predlagana že pred dobrim letom, a obe podjetji še vedno čakata na dovoljenje težnega regulatorja.

Možnosti za zeleno luč s strani države za združitev obeh podjetij so se močno povečale tik pred novim letom, ko je prihajajoči ameriški predsednik Donald Trump direktorja Dow Chemical, Andrewa Liverisa, izbral na čelo Ameriškega sveta za industrijo. Gre za svetovalni organ, ki sodeluje pri pripravi zakonodaje, tako da bo Liveris lahko še naprej vodil Dow Chemical.

Posledice vedno večje koncentracije med proizvajalci temeljnih kemijskih surovin so občutila predvsem manjša podjetja, ki te surovine uporabljajo v svoji proizvodnji. Primer tega so na primer izdelovalci plastičnih ponjav in nakupovalnih vrečk. Vrste ameriških podjetij v tej branži je v zadnjih dveh desetletjih močno zredčila kitajska konkurenca. Razlog pa ni bil visok strošek delovne sile, ki je tu majhen, ampak drage surovine. Trg polietilenske smole, iz katere se izdelujejo te ponjave in vrečke, je namreč v Aziji bolj konkurenčen, zaradi česar so cene nižje. Uvoz te surovine v Ameriko na drugi strani omejuje patentna zakonodaja. Ironično je, da so veliki dobavitelji za azijska predelovalna podjetja prav ameriške kemijske multinacionalke, a so tam zaradi konkurence lokalnih dobaviteljev prisiljeni pristati na nižje cene. Njihov privilegiran položaj v ekonomski prehranski verigi se kaže tudi v tem, da so pred leti uspeli preprečiti uvrstitev polietilena na londonsko surovinsko borzo, kjer bi se konkurenčno oblikovala globalna cena.