Mednarodno kazensko sodišče je zavrnilo pobudo za preiskavo vojnih zločinov v Afganistanu. Kot razlog je navedlo mnenje, da je preiskava vnaprej obsojena na neuspeh, saj po pričakovanjih tako Združene države Amerike kot afganistanske oblasti in talibani naj ne bi bili pripravljeni sodelovati v preiskavi. Kljub temu odločba pritrjuje pobudi za preiskavo, saj obstaja utemeljen sum, da je v Afganistanu prišlo do kršitev človekovih pravic, ki so pod jurisdikcijo sodišča. Mednarodno kazensko sodišče bi torej lahko v primeru morebitnih nadaljnjih pobud obravnavalo potencialne konkretne kršitve človekovih pravic. Pobudo za preiskavo je vložila vrhovna tožilka mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda in sprožila neodobravanje ameriške administracije. Državni sekretar Mike Pompeo je dejal, da bodo Združene države Amerike odvzele ali zavrnile ameriške vize vsem članom sodišča, ki bi preiskovali zločine, ki jih je povzročila ameriška vojska v Afganistanu in drugod.

Sudanski obrambni minister Avad Ibn Ouf je po odstavitvi predsednika Omarja al-Baširja in vzpostavitvi tranzicijskega vojaškega sveta odstopil s položaja vodje predhodnega vojaškega sveta. Nasledil ga bo general Abdel Fatah Burhan. Oufova odločitev je najverjetneje odgovor na jezo protestnikov in opozicije, ki se bojijo, da bo vojska »ukradla revolucijo«. Protestniki, ki so od decembra lani vse do vojaške odstavitve zahtevali odstop dolgoletnega predsednika Baširja, ponovno protestirajo, sedaj proti izrednim razmeram, ki jih je razlgasil vzpostavljen tranzicijski vojaški svet, in zahtevajo civilno in demokratično vlado.

Wall Street Journal je razkril, da je Saudova Arabija ponudila več deset milijonov dolarjev pomoči libijskemu generalu Kalifi Haftarju za financiranje napada na Tripoli, ki jo je slednji tudi sprejel. Nekaj dni po dogovoru, 4. aprila, je Haftar začel napad, ki ga podpirajo tudi Egipt in Združeni arabski emirati. Zanje predstavlja protiutež Muslimanski bratovščini, katere vpliv se je okrepil po vstajah leta 2011. Haftarjeva Libijska nacionalna vojska je povezana z administracijo na vzhodnem delu države, medtem ko Tripoli trenutno nadzoruje Vlada narodne enotnosti s podporo Zdrženih narodov.

Nemški svet za nacionalno varnost je odobril prodajo orožja Saudovi Arabiji in Združenim arabskim emiratom v skupnem poslu s Francijo. Nemška vlada je sicer pred dvema tednoma razširila prepoved prodaje orožja Saudovi Arabiji zaradi uboja novinarja Džamala Hašokdžija, a je iz prepovedi izvzela vojaške proizvode, ki jih nemška podjetja proizvedejo skupaj z drugo državo. Saudova Arabija sicer od leta 2015 vodi vojno proti Jemnu, v kateri tarče napadov izbira nediskriminatorno.

Facebook je blokiral račun nekdanjega ekvadorskega predsednika Rafaela Corree. Correa je na svojem Facebook računu objavljal povezave do Wikileaksovih dokumentov, ki razkrivajo korupcijo v kabinetu trenutnega predsednika Lenina Morena. Facebook je račun z 1,5 milijona sledilci blokiral, ker je kršil pravila o objavi osebnih podatkov, kot so telefonske številke, spletni in fizični naslovi in podobno. Blokada računa se je zgodila dan po tem, ko je Rafael Correa na spletišču zapisal, da je Moreno največji izdajalec v zgodovini Ekvadorja, ker je britanski policiji dovolil vstop v ambasado v Londonu in aretacijo Juliana Assangea.

Julian Assange pa ni edina žrtev ekvadorske menjave barv. Ekvadorska policija je aretirala švedskega programerja Ola Binija, ki je želel iz glavnega mesta Quita leteti na Japonsko. Ekvadorske oblasti Binija obtožujejo hekerskih vdorov po naročilu Rusije in sodelovanja z Wikileaksom. Binijevi prijatelji na socialnih omrežjih trdijo, da ekvadorske oblasti Biniju onemogočajo pravico do pravnega zastopanja.