Neravnotežja mednarodnega kazenskega sodišča
Republika Južna Afrika in Burundi sta Mednarodno kazensko sodišče, krajše ICC, v začetku prejšnjega tedna obvestili o nameri svojega izstopa. Ob koncu tedna je enako namero napovedala še Gambija, ki pa svoje zahteve po odstopu od podpisa Rimske pogodbe leta 1998, s katero so bili postavljeni temelji ICC, še ni uradno podala. V štirinajstih letih obstoja Mednarodnega kazenskega sodišča so bili v njegovih postopkih obsojeni zgolj Afričani, vse preiskave razen ene, pa so se nanašale na zločine storjene na afriških tleh.
Ottilia Anna Maunganidze z afriškega Inštitua za varnostna vprašanja nam pove, katere države so najbolj kritične do Mednarodnega kazenskega sodišča.
Poleg Republike Južne Afrike in Burundija je svoj odstop napovedala še Gambija. Njen odstop je pomemben, saj vrhovna tožilka ICC Fatou Bensouda prihaja iz Gambije. Kritične do sodišča so tudi Kenija, Namibija in Uganda, državnike teh držav pa bi lahko povezali z zločini proti človečnosti in vojnimi zločini v Afriki. Ottilia Maunganidze razjasni nekatere povezave.
Kljub tem poskusom izogibanja sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem, pa ne moremo mimo dejstva, da so bili na sodišču procesirani skoraj izključno afriški primeri. Maunganidze komentira proti-afriško pristranskost.
Hitro lahko naštejemo nekaj območij, ki bi jih Mednarodno kazensko sodišče lahko vzelo pod drobnogled. Recimo Kašmir v Indiji, Mjanmar, kjer je na udaru muslimanska manjšina Rohingja, Kolumbija, kjer so do nedavnega potekali boji med vladnimi silami in levičarskimi uporniki, Pakistan in Jemen, kjer potekajo izvsensodne usmrtitve z brezpilotnimi letalniki, Ukrajina, Irak, Afganistan, Sirija, Palestina, Libija …
Ottilia Maunganidze pojasni, da kritika z izgovarjanjem na druge ni dovolj dobro utemeljena. Države članice ICC bi za zločine na prej omenjenih področjih lahko vložile postopke, a tega ni storila nobena država, nadaljuje Maunganidze.
Vlogo v Mednarodnem kazenskem sodišču igra tudi Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Varnostni svet mora odobriti vsak postopek pred ICC in kasneje izvršuje njegove razsodbe. Od petih stalnih članic varnostnega sveta, pa kar tri, Rusija, Kitajska in Združene države Amerike niso podpisnice Rimske pogodbe in s tem ne spadajo pod jurisdikcijo Mednarodnega kazenskega sodišča. Te države so pravzaprav izven jurisdikcije kateregakoli mednarodnega pravosodnega sistema na področju zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Velesile pa mnogokrat pri izogibanju zločinov pomagajo tudi svojim zaveznicam, kar uvaja veliko neravnotežje pri procesiranju najtežjih svetovnih zločinov. Ottilia Maunganidze sicer meni, da bi morala ta kritika leteti na Varnostni Svet Združenih narodov in ne na Mednarodno kazensko sodišče.
Kljub očitnim neravnotežjem v mednarodnem pravosodnem sistemu, pa niso vse afriške države negativno nastrojene proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Številčnejših odstopov od ICC s strani afriških držav ni pričakovati, pojasni Ottilia Maunganidze.
Dodaj komentar
Komentiraj