9.00

Začenjamo v Ohiu, kjer je FBI aretiral domnevnega ljubitelja Islamske države, ker naj bi ta z eksplozivom nameraval spremeniti strukturo stavbe ameriškega kongresa. Christopher Cornell, kot je domnevnemu bombašu ime, je bil aretiran po tem, ko je FBI ugotovil, da so ga zadnje čase zanimali postopki izdelovanja bomb in da je poleg tega kupil šeststo nabojev.

Bombaši pa niso edino, kar je zadnje čase tako ali drugače grozilo delovanju ameriškega kongresa. Tudi naslednja nevarnost je iz Ohia. Tam je tožilstvo natakarja Michaela Hoyta obtožilo načrtovanja zastrupitve predsednika predstavniškega doma kongresa Johna Boehnerja. Natakar, ki zdaj že prebiva v norišnici, je namreč odkril, da je John hudič, ki je s svojim zlodejnim delovanjem povzročil, da je Hoyt izgubil službo in da je izbruhnila ebola. Hoyt naj bi drugi strani bil kar Jezus osebno.

Zadnje čase zelo dejavno nemško protimuslimansko gibanje Pegida je v Španiji odprlo svojo podružnico. Z ustanavljanjem naj bi začeli takoj po napadih na tednik Charlie Hebdo v Parizu. Napovedali so, da nameravajo izlive nestrpnosti organizirati tudi v Španiji.

10.00

Pred nekaj dnevi so v novomeški podružnici avtomobilske multinacionalke Renault oznanili, da nameravajo v kratkem odpustiti 450 svojih zaposlenih. Novica o odpuščanju je sicer dokaj presenetljiva, saj je Renault pred slabimi tremi meseci vehementno oznanjal odprtje nove proizvodne linije ter uvedbo treh izmen. Omenimo zgolj kot hipno zanimivost: Renault je za uvedbo dveh izmen, torej dopoldanske in popoldanske, prejel večdesetmilijonske državne subvencije.

Seveda ni treba predolgo ugibati, da je ostalih 450 nesrečnikov delalo v nočni izmeni, ki je Renaultu ni treba ohranjati na dolgi rok. Odpuščanju v Revozu naj bi sicer botrovale predvsem slabe prodajne številke najnovejših modelov twinga in smarta. 450 delavcev je delalo v nočni izmeni, ki je bila uvedena z namenom povečanja proizvodnje. Renault sicer svoje »slabe« poslovne rezultate prikazuje preko svojih poslovnih evidenc.

A kaj ko je tovrstnim multinacionalnim družbam omogočeno mednarodno interno manipuliranje s cenami lastnih komponent. Tako se kaj hitro zgodi, da podjetje svoje lastne poslovne bilance prikroji glede na trenutne politično-ekonomske potrebe na nekem trgu. Renault lahko tako omenjene vzvode uporabi kot sredstvo pritiska na državo, bodisi da ta uvede še kakšno dodatno subvencijo bodisi podari kakšen drug bonbonček.

V tej igri pa ne gre zanemariti še enega vidika: vsi delavci, ki jih je Renault odpustil, so bili namreč zaposleni prek tako imenovanega agencijskega dela. Omenjeno delo je sicer plod prizadevanja Evropske unije za vse večjo fleksibilizacijo trga delovne sile, ki naj bi privedla do večje zaposlenosti in gotovosti za delavce. Dogaja se ravno nasprotno: agencijsko delo je še najbolj podobno delu preko študentske napotnice in študentskega servisa. Le da so zneski, ki se obračajo v tem poslu, znatno večji.

Agencije namreč stroške za posredovanje dela prevalijo neposredno na mezde svojih odjemalcev, se pravi delavcev. Sočasno je slednjim zaradi podpisa individualnih pogodb onemogočeno vsakršno združevanje, prav tako je močno olajšan postopek za njihovo odpustitev. Ta postopek je namreč odvisen od države članice Evropske unije, v kateri deluje posamezna agencija za posredovanje dela. Zgodba gre v določenih primerih celo tako daleč, da je slovenskim pogodbenim delavcem zaradi sklicevanja na zakonodajo drugih držav onemogočeno izplačevanje slovenske minimalne plače.

A Revoz in z njim povezane agencije za posredovanje dela sta zgolj dve plati istega problema. Obe anomaliji je z izdatno politično podporo omogočila Evropska unija, ki stremi k popolnoma liberaliziranemu in dereguliranemu trgu. Rezultat tega trga sta dva precej grešna, predvsem pa kozla.