Ponoči po evropskem času je v Las Vegasu potekalo še zadnje predsedniško soočenje med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton. Debato je v primerjavi od prejšnjih dveh zaznamoval večji poudarek na političnih vprašanjih in manj na osebnih napadih. Največ pozornosti je kljub temu pritegnila izjava Trumpa, saj se ni želel izjasniti o tem, ali bo priznal izid volitev. V zadnjih dneh je Trump namreč začel govoriti, da volitve ne bodo poštene in da bo, če izgubi, to zato, ker bodo volitve ukradene. S tem se sicer ne strinjajo niti njegov podpredsedniški kandidat Mike Pence niti drugi voditelji republikanske stranke. Hillary Clinton ima kljub objavi njenih zasebnih govorov ameriškim bankam na strani WikiLeaks po zadnjih raziskavah javnega mnenja veliko prednost pred Donaldom Trumpom.

V Berlinu so potekali pogovori med Rusijo, Ukrajino, Nemčijo in Francijo o zastalem mirovnem procesu v Ukrajini. Čeprav voditelji držav niso bistveno zbližali stališč, so se dogovorili o nadaljnjem poteku pogajanj. Ukrajinski predsednik Porošenko je povedal, da bo bodo pogovori vključevali razreševanje vseh varnostnih vprašanj, tudi vprašanje Ukrajinskega nadzora meje vzhodnih provinc z Rusijo. Ostali sogovorniki tega niso potrdili, kanclerka Angela Merkel pa je povedala, da mora biti prvi korak rešitve spora sprejetje nove zakonodaje o lokalnih volitvah na spornih ozemljih, česar ukrajinski parlament še ni storil.

Voditelji Rusije, Nemčije in Francije se v pogovorih o Ukrajini niso mogli izogniti situaciji v Siriji. Tako francoski predsednik Hollande kot kanclerka Merkel sta povedala, da ne izključujeta možnosti sankcij proti Rusiji zaradi njene podpore režimu Bašarja al-Assada. Odnosi Evrope z Rusijo bodo glavna tema pogovorov na vrhu Evropske unije, ki se začenja danes v Bruslju. Glede tega je Evropa močno razdeljena. Medtem ko so nekatere države želele vrh izkoristiti za dogovor o zmanjšanju sankcij proti Rusiji, želijo druge v odgovor na rusko vlogo v bombardiranju Alepa sankcije še zaostriti. Evropske države so bile sicer ta teden izključene iz pogovorov med ZDA in Rusijo o premirju v Siriji, ki so potekali v Lozani.

Jutranje novice zaključujemo na Hrvaškem, kjer je Sabor izvolil štirinajsto hrvaško vlado, ki jo bo vodil premier Andrej Plenković. Nova vlada je v precejšni meri nadaljevanje dosedanje, ki jo je prav tako kot zdajšnjo sestavljala koalicija med strankama HDZ in Most. Skoraj polovica Plenkovićevih ministrov bo nadaljevala svojo prejšnjo funkcijo. V predstavitvi vlade je bil glavni očitek opozicije ta, da je premier v napovedih o krepitvi gospodarstva premalo konkreten. Nad vlado pa niso bili povsem zadovoljni niti v desnem krilu HDZ, ki ga je razjezila zamenjava kontroverznega  ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića. Zamenjala ga bo Nina Obuljen Koržinek, ki bo ena izmed zgolj treh žensk v dvajsetčlanskem vladnem kabinetu.

Surovine

Današnji surovinski Britoff začenjamo v južnoameriških  rudnikih bakra. Najprej v Čile, ki je največji izvoznik bakra na svetu. Tamkajšnja agencija za okolje je začela postopek proti enemu izmed največjih rudnikov v državi. Rudnik Los Pelabmbres je namreč črpal vodo iz nedovoljenih virov, brez dovoljenja vrtal nove vodne vrtine, poleg tega pa ni poskrbel za sanacijo okolja, ki ga je prizadela dejavnost rudnika. V agenciji so povedali, da bi bila kazen lahko tudi začasno ali celo stalno zaprtje rudnika. Los Pelambres, kjer so lani izkopali skoraj 400 tisoč ton bakra, se nahaja v Andih na višini več kot 3500 metrov nad morjem. Čile v zadnjih dveh letih pod levosredinsko vlado Michelle Bachelet zaostruje okoljsko zakonodajo za svoje rudnike, številni so odprtega tipa in se nahajajo v občutljivem naravnem okolju.

Okoljski vpliv podobnega visokogorskega rudnika bakra pa je predmet spora tudi v sosednjem Peruju. V kraju Apurimac lokalni prebivalci že en teden blokirajo cesto do rudnika Las Bambas. Po makadamski cesti skozi njihov kraj namreč vozijo kolone težkih tovornjakov, tudi več kot 200 v eni uri, ki prevažajo rudo v dolino za predelavo. Ko je policija konec prejšnjega tedna s silo poskušala odpreti cesto, so se protestniki spopadli s policijo. Umrl je en človek, več je bilo ranjenih. V protestih proti rudniku so že lani umrli trije ljudje. Las Bambas je nov rudnik, v izgradnjo katerega je kitajsko-avstralsko podjetje Minmetals vložilo več kot 9 milijard evrov.

Zaključujemo z nafto. Po tem ko so se države organizacije izvoznic nafte OPEC dogovorile za manjše zmanjšanje proizvodnje, se jim bo sedaj mogoče pridružila še Rusija, ki sicer ni članica OPEC-a. Ruski predsednik Putin je namreč povedal, da je Rusija pripravljena za pol leta zamrzniti raven proizvodnje. Ta teden bodo potekali pogovori med ruskim in savdijskim ministrom za nafto. Rusija sicer v preteklosti ni sodelovala v poskusih OPEC-a, da bi dvignili cene nafte. Da se rivalstvo med izvoznicami nafte ne ohlaja, priča posel ruske državne naftne družbe Rosneft, ki je za 12 milijard evrov kupila drugo največjo rafinerijo v Indiji. Rosneft je v dražbi za rafinerijo Vadinar premagal konkurente iz Savdske Arabije in Irana. S poslom, ki vključuje tudi več kot dva tisoč bencinskih črpalk, si Rusija odpira pot v Indijo. Ta bo v prihodnjih letih najhitreje rastoči trg za naftne derivate na svetu. Trenutno Indija dve tretjini nafte uvozi z Bližnjega Vzhoda.