Britoff novega potovanja

Aktualno-politična novica
22. 2. 2022 - 10.00
 / BritOFF

Pozdravljeni v torkovemu BritOFFu, kjer poročamo o novih horizontih in starih globočinah tehnologije, njene uporabe in prodaje. Tokrati BritOFF namenjamo tistim, ki ne ciljajo le med zvezde, ampak mimo galaksij in mimo preteklosti v sam začetek časa in prostora. Po številnih letih odlaganj so namreč za božič iz vesoljskega centra v Francoski Gvajani izstrelili teleskop James Webb.

James Webb bo nadgradil in zamenjal vlogo Hubblovega vesoljskega teleskopa, ki deluje že dobrih 30 let. A hkrati gre za precej drugačno znanstveno napravo. Hubble je bil precej podoben ameriškim vohunskim satelitom osemdesetih let, a namesto v Sovjetsko zvezo, je bil namenjen proti nebu. Deluje v spektru vidne svetlobe in je po delovanju enak srednje velikim teleskopom na Zemlji … Ima prednost, da njegovega pogleda ne zamegljujeta atmosfera in svetlobno onesnaževanje nočnega neba, cikel dneva in noči pa ne prekinja njegovih opazovanj. Najbolj izjemni so bili njegovi posnetki tako imenovanega globokega vesolja. Takrat so znanstveniki NASE teleskop usmerili v najtemnejše točke na nebu in, kar se da dolgo, zbirali svetlobo. Tako so na fotografije ujeli približno 10 tisoč galaksij, ki imajo na milijarde, nekatere morda celo na bilijone, zvezd. Svetloba je do nas potovala približno 13 milijard let, kar pomeni, da je Hubble posnel prizor, ki se je zgodil kakšnih 800 milijonov let po velikem poku, s katerim se je začelo vesolje.

James Webb bo namenjen prav tovrstnim opazovanjem najbolj oddaljenih točk našega vesolja in njegovih najstarejših trenutkov. Ker se vesolje vse od svojega začetka pospešeno širi, je ta najbolj oddaljena svetloba v svojem spektru močno premaknjena v rdečo oziroma infrardečo svetlobo. Gre za podoben fenomen, kot je sprememba tona sirenskega zvoka vozila na nujni vožnji, ko se to pelje proti nam ali stran od nas. Če se pelje stran od nas, je frekvenca nižja. Tudi elektromagnetno valovanje oziroma svetloba ima na skrajnem robu vidnega vesolja nižjo frekvenco, saj se te točke, dlje, kot so, hitreje oddaljujejo od nas. NASA trdi, da so senzorji na teleskopu James Webb tako občutljivi, da bi zaznali toploto čmlja, ki je oddaljen 400 tisoč kilometrov.

Izstrelitev teleskopa James Webb je bila velikokrat prestavljena. Sredi devetdesetih je bila izstrelitev Hubblovega naslednika predvidena za leto 2007, projekt je imel proračun 500 milijonov dolarjev. Leta 2005 je bil projekt povsem spremenjen in povečan. Teleskop je bil končan leta 2016, čemur je sledilo dolgo testiranje, med katerim so odkrili napake v sončnem ščitu. Lani je izstrelitev premaknila še epidemija koronavirusa, letos pa je bila večkrat prestavljena zaradi vremena. V vsem tem času so močno zrasli stroški, in sicer na kar 10 milijard dolarjev. Pri projektu poleg ameriške NASE sicer sodelujejo tudi kanadska vesoljska agencija in evropska ESA, ki je med drugim prispevala tudi raketo Ariane 5 in svoj izstrelitveni center.

Izstrelitev je potekala brez težav. Trenutno se James Webb nahaja dlje od Zemlje kot Luna in bo kmalu prepotoval že pol milijona kilometrov. A ni opravil še niti tretjine svoje poti. Cilj je namreč tako imenovana Lagrangova točka 2 ali  L2. Ta se nahaja na liniji Sonce – Zemlja v Zemljini senci, približno milijon in pol kilometra za Zemljo. Gravitacijske sile Sonca in Zemlje so tu uravnotežene s centrifugalnimi silami kroženja v orbiti. Z drugimi besedami, gre za točko mirovanja v Zemljini senci. Tu se bodo morali vsi instrumenti še ustaliti in ohladiti na temperaturo vesolja. Prve fotografije lahko pričakujemo po približno pol leta.
 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.