BritOFF novega stadija zapletov s Pomurskimi lekarnami

Ob 10. uri

Drugi torkov BritOFF na frekvenci Radia Študent je namenjen lokalnim tematikam in problematikam. Podajamo se v Prekmurje, kjer še niso iznašli zdravila za težave s Pomurskimi lekarnami, ki kot javni lekarniški zavod s petnajstimi enotami opravljajo lekarniške storitve na področju omenjene pokrajine. Najnovejši stadij zapletov ima ponovno opraviti z Ivanom Zajcem, ki je na minuli četrtkovi seji sveta zavoda z izjemo predstavnice občine Murska Sobota ponovno dobil direktorski mandat.

Tudi letos je bil edini kandidat, ki se je za to delovno mesto prijavil na razpis, že četrti v zadnjih štirih letih. Razlog ne tiči v tako kratkem mandatu, temveč v nepripravljenosti mestne občine, to je občine Murska Sobota, na katero so občine ustanoviteljice Pomurskih lekarn prenesle izvrševanje ustanoviteljskih pravic, povezanih z imenovanjem, da Zajcu podeli soglasje podpore, kot to določa odlok. Svet zavoda nastali zaplet zato rešuje z imenovanjem vršilca dolžnosti direktorja, ki je bil v preteklih treh letih prav Zajc.

Bistvo dolgotrajnega spora je v nadzoru nad Pomurskimi lekarnami pod Zajčevim vodstvom, ki jim soboška občina očita neizvajanje javnih naročil pri nabavi zdravil, čeprav sicer noben javni lekarniški zavod pri nabavi zdravil javnih naročil ne izvaja, v ozadju pa so finančni apetiti po izplačevanju presežka poslovanja. Razpravi po predstavitvi poročila za leto 2019 je tako sledilo sprejetje sklepa, da mora mestna občina Murska Sobota do naslednje seje pripraviti specifikacijo porabe sredstev v višini 1,8 milijona evrov iz naslova presežka poslovanja, ki so jih Pomurske lekarne glede na število prebivalcev leta 2017 nakazale občinam ustanoviteljicam in kasneje nastalim občinam, ki so se pridružile upravljanju zavoda.

Izglasovani sklep je predlagal predstavnik zaposlenih v svetu zavoda Davor Domjan, ki meni, da bi občine omenjeni denar lahko porabile le za zdravstvene in ne druge dejavnosti, kar naj bi storila soboška občina. Njen župan, Aleksander Jevšek, v sprejetem sklepu vidi znak, da občine ustanoviteljice zavoda ne obvladujejo več, zaradi česar sama nadaljuje z oblikovanjem novega javnega lekarniškega zavoda, ki bi edini lahko opravljal lekarniško dejavnost na območju mestne občine in tako izrinil Prekmurske lekarne. Ni kaj, lekarnarstvo se, kar vidimo tudi v krajih, kjer sprejemniki frekvenco Radia Študent bolje lovijo, očitno splača.

Na fotografiji: Odprtje lekarniške postaje Center Maribor v Šentilju leta 1961

Ob 8. uri

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razglasil zmago svoje strane Likud na predčasnih volitvah, sicer že tretjih v obdobju zadnjega leta dni. Po podatkih vzporednih izidov, ki so jih objavile osrednje televizijske postaje, naj bi omenjena stranka, ki ji Netanjahu predseduje, osvojila 36 oziroma 37 poslanskih sedežev in s tem izboljšala rezultat glede na prejšnje volitve, Modra in bela stranka njegovega glavnega nasprotnika Benija Ganca pa je dobila med 32 in 34 sedežev. Desnemu bloku pod vodstvom Likuda naj bi za osvojitev večine v 120-članskem knesetu glede na vzporedne izide sicer zmanjkal glas ali dva, kar bi pomenilo nadaljevanje pat položaja, v katerem se je znašel izraelski parlamentarizem. Volilna udeležba je bila med najvišjimi od leta 1999; do 20. ure je namreč glasovalo več kot 65 odstotkov volivcev, kar je za 4 odstotke več kot na aprilskih volitvah.

Potem ko je od kandidature za demokratsko nominacijo za predsednika Združenih držav Amerike odstopil Pete Buddigieg, se je za to potezo pred tako imenovanim super torkom odločila tudi Amy Klobuchar. Na dan volitev v 14-ih zveznih državah sedaj oba podpirata favorita demokratskega establišmenta Joeja Bidna, čigar kampanja je dobila dolgo iskani zagon po zmagi na primarnih volitvah v Južni Karolini. Med preostalimi kandidati za demokratsko nominacijo je v minimalni prednosti še vedno Bernie Sanders, vendar bodo indikator njegove dejanske podpore, ki jo uživa znotraj demokratske stranke, šele rezultati z omenjenega super torka, ko se bo odločilo o več kot 1300 delegatih od skupno 1991-ih.

Evropska komisija je objavila poročili o napredku Albanije in Makedonije, v katerih potrjuje veljavnost priporočila za začetek pristopnih pogajanj z državama. V primeru Albanije so izpostavili sprejete pravosodne reforme in napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, v primeru Makedonije pa krepitev neodvisnosti sodstva in reforme obveščevalnih služb in javne uprave. Po objavi poročil so na potezi države članice, predvsem Francija, Nizozemska in Danska, ki so lani oktobra preprečile začetek pristopnih pogajanj, da jih vendarle sprožijo. Zanje se je zavzel tudi evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi, na morebitno pozitivno odločitev članic pa bi lahko nekoliko vplivala tudi minuli teden soglasno sprejeta reforma širitvenega procesa, ki daje večji poudarek na njegovo reverzibilnost.