Britoff novih državnih subvencij

Britoff novih državnih subvencij

Aktualno-politična novica
13. 4. 2018 - 10.05
 / BritOFF

Deseta

Nizozemska evroposlanka Judith Sargentini je evropskemu parlamentu predstavila poročilo o preiskavi stanja na Madžarskem, ki ga je pripravila po mandatu parlamentarnega odbora za civilne svoboščine, pravo in domače zadeve. Sargentini v poročilu ugotavlja, citiramo, “sistemske grožnje demokraciji, vladavini prava in temeljnim človekovim pravicam”  in predlaga evropskim ljudskim izvoljencem, da proti Madžarski sprožijo 7. člen Lizbonske pogodbe. Slednji velja kot sankcija državi članici, kjer so ugotovljeno ogrožene tako imenovane “temeljne evropske vrednote”, da izgubi glasovalne pravice. Poročilo utemeljuje takšen predlog z ugotovitvami o razširjenosti korupcije, nespoštovanju neodvisnosti sodstva, nesvobodi medijev in kršitvah pravic manjšin.

Poročilo, ki ga je pripravila Sargentini, je sicer šele osnutek in bodo o njem glasovali še na parlamentarnem odboru. Ob njegovem izglasovanju bi lahko o možni sprožitvi postopka 7. člena odločali evroposlanci, nakar pa bi stvari prevzela Evropska komisija. O dokončni uvedbi bi sicer nato odločale še države članice na Evropskem svetu, kjer pa bi za uveljavitev izključitve iz glasovanj morale svojo podporo podati vse članice. Slednje sicer ni prav verjetno, ker ima Madžarska močnega zaveznika v Poljski. Ta pa je tudi prva država, proti kateri je nedavno Evropska komisija že sprožila taisti postopek 7. člena Lizbonske pogodbe.

Na poročilo so se že odzvali glavni madžarski politiki. Premier Victor Orban, ki si je v nedeljo zagotovil še tretji mandat vladanja, njegova stranka pa skupaj s krščansko-demokratsko stranko 133 od 199 mandatov, je avtorico poročila obtožil, da je podkupljena. Zunanji minister Peter Szijjarto [sijartO] pa jo je označil za del mreže madžarskega milijarderskega demona Georga Soroša.

Evropski svet je še za eno leto podaljšal sankcije proti Iranu. Edine trenutno veljavne sankcije Evropske unije proti tej državi zajemajo zamrznitev premoženja 82-im osebam in embargo na prodajo izdelkov, ki bi bili lahko uporabljeni za represijo nad državljani in za nadzor nad telekomunikacijami. Razlog za omenjene sankcije so obtožbe o kršitvah človekovih pravic in so v veljavi od leta 2011. Pred tem je bila Evropska unija tudi del mednarodne skupnosti, ki se je obrnila proti Iranu zaradi razvoja jedrskega programa in je med drugim prepovedala uvoz energentov in izvoz potniških letal. Trgovina med obema se je ponovno vzpostavila januarja 2016, ko je Iran podpisal dogovor o omejitvi razvoja jedrske tehnologije.

Evropska komisarka za pravo Vera Jourova je javnosti predstavila paket predlogov sprememb zakonodaje na področju potrošnje. Najpomembnejši izmed predlogov je uvedba kolektivne tožbe in odškodnine za oškodovane potrošnike, med drugim pa Komisija predlaga še povečane kazni za kršenje zakonodaje o zaščiti potrošnikov. Tako bi na primer podjetje, ki je delovalo nezakonito v več kot eni državi članici, kot sankcijo moralo plačati znesek štirih odstotkov letnega prometa v državi, kjer je bil zakon kršen. Kolektivne tožbe potrošnikov pa bi lahko izvedle le reprezentativne organizacije, in ne odvetniške pisarne. Več o predlogu komisije pojasni slovenski evroposlanec skupine Zelenih Igor Šoltes.

Izjava.

Na predstavitvi predlogov je bilo slišati tudi obljube o uvedbi zakonodajnih ukrepov za ukinitev razlik v kvaliteti med istimi produkti, ki se prodajajo na zahodnem ali vzhodnem trgu. Več proizvajalcev namreč na trgih vzhodnoevropskih držav prodaja izdelke slabše kakovosti, medtem ko produkte z isto embalažo, vendar boljšimi sestavinami, prodajajo v zahodnih državah.

Izjava.

Zaključujemo z lobističnimi novicami. Raziskovalna nevladna organizacija Corporate Europe Observatory je objavila izsledke o tako imenovani praksi vrtljivih vrat na primeru vodstvenega kadra generalnega direktorata za finančno stabilnost, finančne storitve in kapitalske trge pri Evropski komisiji med letoma 2008 in 2017. Organizacija je raziskala, koliko zaposlenih pri direktoratu, ki so zadolženi za pripravo evropske zakonodaje na področju bančništva in financ, je svojo karierno pot nadaljevalo v finančni industriji. Po rezultatih raziskave naj bi štirje od petih direktorjev, potem ko so zapustili svoje službovanje pri Komisiji, svoje delo nadaljevali v privatnih finančnih podjetjih, prav tako pa sta dva od treh nekdanjih komisarjev, ki so bili zadolženi za finance, po koncu komisarske službe dobila zaposlitev v privatnih bankah in lobijih.

Zadnji izmed komisarjev za finančno stabilnost, storitve in kapitalske trge je bil Johnatan Hill, ki je po referendumu o britanskem izhodu iz Unije odstopil. Hill je že pred komisarsko službo ustanovil lobistično podjetje, ki je zastopalo gigante, kot sta na HSBC in Bank of America. Po koncu službe na Komisiji pa je poslovno pot nadaljeval pri odvetniški pisarni Freshfields, kjer se še naprej ukvarja z lobistično dejavnostjo na področju financ. Takšni rezultati o povezavah med privatnim finančnim sektorjem in Evropsko komisijo niso preveč presenetljivi. Spomnimo samo, da je nekdanji predsednik Evropske Komisije Jose Emanuel Barosso trenutno pri bančni korporaciji Goldman Sachs.

Osma

Šrilanški predsednik Maithripala Sirisena je suspendiral delovanje parlamenta za mesec dni. Ukrep sledi prestopu 16-ih poslancev iz njegove stranke Zavezništvo za združitev in svobodo ljudstva v opozicijo. Prestopniki so se za izstop iz stranke odločili, potem ko so glasovali v prid neuspeli nezaupnici proti premierju Ranili Wickremesingheju . Ta je nezaupnico prestal le zaradi glasov tamilske in muslimanske manjšine. Šest od omenjenih poslancev je v vladi opravljalo tudi funkcije ministrov, njihove resorje pa je predsednik že razporedil med druge ministre v vladi. V šrilanškem vrhu že dalj časa poteka bitka za oblast, predsednik je namreč umaknil premierjeva pooblastila pri nadzoru centralne banke in več drugih institucij. Poslanci, ki so prestopili, pa so deklarativno podporo že izrekli prejšnjemu predsedniku Mahindi Rajapaksi, ki je napovedal ponovni nastop na predsedniških volitvah čez dve leti.

V Splitu je potekal večtisočglavi protest proti podpisu konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami, bolj znane pod imenom Istanbulska konvencija. Shod je pred današnjim  glasovanjem o ratifikaciji konvencije v Saboru organizirala desničarska pobuda Hrvaška proti Istanbulski konvenciji, ki združuje več nacionalističnih, konservativnih in katoliških skupin. Proti konvenciji so se opredelili tudi nekateri poslanci vladajoče HDZ, med drugim tudi njen podpredsednik Milijan Brkić. Vendar pa je glede na sredino razpravo pričakovati, da bo ratifikacijo večina poslancev podprla. Sočasno je na drugem koncu mesta potekal tudi manjši protest v podporo sprejemu konvencije.

Predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast in glavna direktorica podjetja Gazprom Export Elena Burmistrova bosta danes podpisala pogodbo o nadaljnji petletni dobavi plina. Slavnostnemu podpisu pogodbe bodo prisostvovali še slovenski zunanji minister Karel Erjavec, namestnik predsednika uprave družbe Gazprom Aleksander Medvedev in ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev. S podpisom pogodbe bo sklenjena dobava plina za obdobje med letoma 2018 in 2022, Gazprom pa naj bi na leto dostavil 600 milijonov kubičnih metrov tega energenta. Leta 2015 je skupna letna poraba plina v Sloveniji znašla 825 milijonov kubičnih metrov.

Vlada Republike Slovenije je za pomoč pri investiciji v obrat za proizvodnjo medicinskih elastomerov v Logatcu švicarski družbi Lonstroff, ki je del japonske skupine Sumitomo Rubber, odobrila subvencije v višini 675.000 evrov. Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pri tem še sporočajo, da bo celotna vrednost spodbude temu podjetju znašla dobrih pet milijonov evrov, kar predstavlja deset odstotkov celotne vrednosti investicije. Podjetje Lanstroff je za namene gradnje od Družbe za upravljanje terjatev odkupilo zemljišče v Logatcu, kjer stoji nekdanja tovarna podjetja KLI Logatec, še vedno pa poteka postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Vlada in Lanstroff bosta pogodbo o podelitvi državnih sredstev podpisala 18. aprila.

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness