7:05

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj štiri ure na televiziji odgovarjal na vprašanja državljanov. Zatrdil jim je, da se Aljaske, ki jo je Rusija 1867. leta prodala Združenim državam Amerike, ne splača aneksirati, saj je tam premrzlo. Ni pa zavrnil možnosti priključitve vzhodne Ukrajine, temveč je izrazil le upanje, da mu ne bo potrebno braniti interesov ruskih prebivalcev Ukrajine.

Zaenkrat je očitno pustil možnost diplomaciji. Predstavniki Rusije, Evropske unije, Združenih držav Amerike in Ukrajine so včeraj v Ženevi nepričakovano sklenili sporazum, namenjen razelektritvi situacije na vzhodu Ukrajine. Strinjali so se, da je potrebno razorožiti in razpustiti vse neformalne oborožene skupine; okupirane stavbe, ulice in trge pa izprazniti. Držanje dogovora bo preverjala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.

Diplomacija je obrodila sadove tudi na Arabskem polotoku. Tako vsaj trdi kuvajtsko zunanje ministrstvo, ki je v imenu Sveta za sodelovanje v zalivu ali Gulf cooperation council oznanilo, da je dogovor z nagajivim Katarjem pred vrati. Slednji je v zadnjih letih pridobil precej vpliva v regiji in svoje sosede zbada s podpiranjem Muslimanske bratovščine, kar jim predstavlja varnostni problem. Zdaj bodo očitno to najstniško muhavost nove povzpetne zalivske državice omejili skupni interesi monarhij po stabilnosti.

8:05

Nasini astronomi so odkrili prvi planet, krožeč okoli druge zvezde, za katerega domnevajo, da je precej podoben Zemlji. Poimenovali so ga Kepler-186f in je zgolj 10 odstotkov večji od Zemlje ter leži na podobni razdalji od svoje zvezde kot Zemlja, zato na njegovi površini verjetno vladajo podobni pogoji. Od nas je oddaljen 490 svetlobnih let.

Lobiji, zbrani okoli Svetovne banke, pa se borijo za lastništvo vedno redkejših dobrin, ki jih najdemo na našem planetu. Pred svojim letnim srečanjem v Washingtonu so svetovni bankirji organizirali posvet s civilnodružbenimi skupinami. Visoko na seznamu so bili pogovori o privatizaciji in poblagovljenju vode, ki jo Svetovna banka podpira in spodbuja. Posvet njihovega stališča ni spremenil.

Denarno vrednost ima na Zemlji tudi nosorog, določajo pa jo njegovi rogovi. Južnoafriška republika in Mozambik sta včeraj podpisala dogovor o sodelovanju v boju proti rastoči trgovini z nosorogovimi rogovi. Južnoafriška republika je eden večjih virov te surovine, Mozambik pa pomembna tranzitna država na poti na vzpenjajoči se azijski trg.

9:05

Dolgoletni alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika bo iz bolniške postelje ali v najboljšem primeru invalidskega vozička še naprej vodil državo. Tak naj bi bil po vseh napovedih izid včerajšnjih predsedniških volitev. 77 letni predsednik se je prvič po dveh letih pojavil v javnosti včeraj, ko so ga v usnjenem invalidskem vozičku pripeljali oddat svoj glas.

Kandidaturo za županske volitve v Torontu je včeraj naznanil nihče drug kot trenutni župan Rob Ford. Ta isti Ford, ki so ga v zadnjem letu zasačili pri uživanju kokaina, rasistični retoriki in spolnem nadlegovanju, priznal pa je tudi, da ima problem z alkoholizmom.

Vrstijo se znaki, da bo leta 2016 na ameriških predsedniških volitvah kandidirala Hillary Clinton. Včeraj je za nadaljne špekulacije o tem poskrbela hči Chelsea, ki je, stoječ ob svoji mami, razglasila, da je noseča. Hillary si bojda že dolgo želi postati babica, a jo skrbi združljivost te vloge z visokimi državniškimi funkcijami. Zdaj ji Chelsea daje čas, da se posveti najprej vnukom, nato pa klicu dolžnosti. Se je z napovedjo naraščaja že začela predvolilna kampanja za predsedniške volitve leta 2064?

10:05

Novinarja agencijske hiše Reuters sta bila včeraj v Bangkoku obtožena obrekovanja tajske vojne mornarice. Lanskega julija sta poročala o vpletenosti dela tajske mornarice v trgovino z ljudmi. Šlo je predvsem za muslimane iz preganjane manjšine Rohingya iz Mjanmara. Omenjeno poročanje je bilo del serije člankov, ki so Reutersu prislužili Pulitzerjevo nagrado.

Mediji škodijo tudi izraelski državni varnosti. Včeraj so aretirali izraelsko-arabskega novinarja in aktivista Majda Kayyala, ki se je vračal iz srečanja novinarjev v Libanonu. Tam naj bi se srečal s tujimi agenti a.k.a. novinarji iz arabskega in širšega sveta.

Evropsko sodišče za človekove pravice je Turčijo spoznalo za krivo kršenja človekovih pravic kurdskemu novinarju Hasanu Bayarju. Ta je bil obsojen kršitve turških protiterorističnih zakonov zaradi poročanja o prepovedani Delavski stranki Kurdistana leta 2004.