BritOFF obubožanega rastlinjaka

Aktualno-politična novica
29. 10. 2021 - 10.00
 / BritOFF

Pod Rožnikom, ob Večni poti, kjer trenutno raste nov Nacionalni inštitut za biologijo, so se konec poletja začela rušitvena dela vhodnega objekta, zgrajenega sredi devetdesetih, v predvideni novi botanični vrt. Bližnje rastlinjake, kjer so še pred dvema letoma prezimovale sredozemske rastline iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, so zaradi gradnje inštituta porušili že lansko jesen. Tako je bil Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ena pomembnejših tovrstnih institucij v svetovnem merilu, ki se sicer že več desetletij bojuje s prostorsko stisko, primoran že drugo leto zapored sredozemske rastline iz stalne zbirke preseliti v Koper. 

Slovenska flora je bolj razgibana, kot si misliš!
 / 17. 1. 2021
Vhodni objekt v predviden Botanični vrt, kjer so do pričetka rušitvenih del bili tudi prostori Nacionalnega inštituta za biologijo, je bil zgrajen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, a so bili vsi načrti o novem vrtu zaradi manka financ opuščeni že v začetku tisočletja. Zaradi prostorske stiske Botaničnega vrta med Ižansko cesto in dolenjsko železnico pa so v podporne objekte pod Rožnikom vseeno vložili 85.000 evrov. Biotehniška fakulteta je leta 2015 rastlinjake dala v uporabo Inštitutu za biologijo in poleg tega brez vednosti Botaničnega vrta dovolila rušenje zaradi napovedanega pričetka gradnje novega biotehnološkega središča pod Rožnikom. V neposredni bližini je ravno zaradi morebitnega rušenja zrasel nov, nadomestni rastlinjak, ki ga je še istega leta zagotovil Nacionalni inštitut za biologijo. Omenjeni rastlinjak je bil inštitut pripravljen prepustiti v last v novembru 2020, a se je zapletlo že pri birokraciji; inštitut, kot javni zavod namreč nima pooblastil za prenos tovrstne lastnine. Poleg tega je bil rastlinjak, ki so ga bili v NIB-u pripravljeni prepustiti Botaničnemu vrtu, vsako zimo povsem napolnjen z drugimi rastlinami, ki so morale tam prezimiti. 

Za nov rastlinjak morajo v Botaničnem vrtu najti zasebnega investitorja, saj napram ostalim vrtovom po Evropi, ki jih financirajo države, ljubljanski dobi le del sredstev. Načrte, kako bo videti nov rastlinjak, imajo v Botaničnem vrtu že pripravljene, a še zdaleč ne vedo, kdo bo investicijo finančno podprl. Prav tako bi morali zagotoviti zasebno donacijo za dokumentacijo za nov rastlinjak, brez katere ni mogoče kandidirati za državna sredstva, ki bi verjetno zadostovala le za del investicije. Tudi deleža, ki bi ga lahko prispevala Biotehniška fakulteta – ta je v bistvu posredni krivec za prostorsko stisko – zaenkrat ni na vidiku. 

Velike sredozemske rastline v čebrih, ki so v preteklosti prezimovale pod Rožnikom, so tako že drugo leto zapored naložili na kamione, ki so jih odpeljali v Koper. Kljub dovolj velikemu rastlinjaku na Primorskem pa so rastline, katerih semena izhajajo iz botaničnih vrtov po vsem svetu, zaradi transporta in premeščanja podvržene lomljenju vej. Ljubljanski univerzitetni Botanični vrt – najstarejša znanstveno-izobraževalna institucija na Slovenskem – je sicer lani praznoval 210. obletnico, ob tej priložnosti pa je Jože Bavcon, vodja vrta, javno povedal, da je čas za ponovno obuditev ideje o novi, veliko večji lokaciji pod Rožnikom. A leto kasneje o tem nihče ne želi več slišati.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness