BritOFF odškodnine

SEDMA

Sirska vojska je ponovno zavzela mejni prehod Kuneitra na Golanski planoti, ki ga sicer upravljajo pripadniki mirovne misije Združenih narodov, potem ko je ta za nekaj ur padel v roke upornikov. Prehod je strateškega pomena zaradi svojega položaja v demilitarizirani coni na Golanski planoti, poleg tega pa je to je edini neposredni mejni prehod med Izraelom in Sirijo. Z območja je Avstrija zaradi stopnjevanja nasilja že umaknila svoje pripadnike mirovne misije.

Podpredsednik odbora za pravosodje Aljoša Jerič iz Pozitivne Slovenije je samovoljno sklical sejo o stanju v pravosodju, za katero so stranke izvedele prek videoprenosa, trdi Nova Slovenija. Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka zato zahtevata Jeričevo odstavitev, Pozitivna Slovenija pa pravi, da je Jerič ravnal v duhu poslovnika in prakse državnega zbora.

Minister za notranje zadeve Gregor Virant je na zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope dejal, da bo poseben zakon glede odškodnin izbrisanim sprejet do konca leta. Upravičenci do odškodnine bodo tisti izbrisani, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo, odškodninska shema pa bo opredelila tako premoženjsko kot tudi nepremoženjsko škodo.

OSMA

Severna Koreja je dejala, da bo obnovila zvezo, prek katere komunicira s svojo južno sosedo Južno Korejo, obenem pa je zavrnila predlog uradnega Seula o srečanju med državama na ministrski ravni. Ponovna vzpostavitev zveze, prek katere komunicirata vladi, naj bi pripravila teren za morebitno srečanje v živo, na katerem bi državi lahko iskali restive za omilitev napetosti.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan poziva k takojšnjem prenehanju protestov proti njegovi vladi. Proteste je v nagovoru javnosti označil za vandalske, nekatere protestnike pa cello za teroriste. Turški protestniki so se podali na ulice, da bi Erdogana, ki vlada vse bolj avtoritativno, pozvali k odstopu.

Velika Britanija bo izplačala odškodnine približno pet tisočim preživelim pripadnikom kenijske proti kolonialne skupine Mau Mau, ki jih je v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaprla v zaporniška taborišča in jih tam tudi mučila. Celotna vrednost odškodnine bo znašala nekaj manj kot 14 milijonov funtov, z njo pa želi Britanija izraziti obžalovanje nad nasiljem, ki ga je izvajala v Keniji.

DEVETA

Avstralska vlada je dejala, da se ne bo vpletala v sodni process proti ustanovitelju Wikileaksa in avstralskemu državljanu Julianu Assangeu, ker naj njegova situacija po besedah zunanjega ministra Roberta Carra ne bi vplivala na avstralske interese. Assange je sicer prejšnji mesec v intervjuju za neko ameriško televizijo Carra označil za lažnivca.

Zaprisegla je nova palestinska vlada pod vodstvom premierja Ramija Hamdallaha, ki je ob tem dejal, da bo njegov glavni cilj vzpostaviti poenoteno vlado, ki bo vključevala tako Hamas kot tudi Fatah. Hamdallah je nasledil Salama Fayyada, ki je zaradi napetih odnosov s predsednikom Mahmoudom Abbasom odstopil aprila, Abbas pa je že dejal, da ima nova vlada njegovo popolno zaupanje in podporo.

Vodilni v družbi Vegrad, podjetju Betnava in Nadškofije Maribor se bodo danes srečali na sodišču glede sporne prenove dvorca Betnava. Osumljeni poslovne goljufije naj bi pri prenovi namreč izdajali lažne račune in gospodarsko ministrstvo oškodovali za nekj manj kot dva milijona evrov. Po neuradnih podatkih nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak ne priznava očitkov iz obtožnice.

DESETA

Ameriška Nacionalna varnostna agencija in Zvezni biro za preiskave (FBI) neposredno nadzorujeta centralne strežnike devetih vodilnih ameriških internetnih družb in s tem vohunita nad tujci. Skrivni nadzor med drugim vključuje pregled elektronske pošte, slik in drugih dokumentov, odgovorni pa trdijo, da s tem državo varujejo pred nevarnostmi.

Več kot 15 tisoč jeznih protestnikov se je zbralo na ulicah Francije, da bi počastili spomin na nedavno preminulega 18-letnega levičarskega aktivista Clementa Merica, ki je umrl potem, ko ga je napadla skupina obritoglavcev. Protestniki pozivajo vlado, naj prepove ektremne desničarske skupine, ki so se okrepile potem, ko je država nedavno legalizirala  istospolne poroke.

Medtem francoski predsednik Francois Hollande poziva k takojšnji izpustitvi pogrešanih in morebitno ugrabljenih dveh francoskih novinarjev v Siriji. Didier Francois in Edouard Elias sta se zadnjič javila na poti v sirsko mesto Aleppo, nato pa se je za njima izgubila vsaka sled. Hollande je dejal, da novinarja ne delata za nobeno državo ter da zgolj želita javnost obveščati o dogajanju v Siriji.