Perujska vlada, katere predsednik Pedro Pablo Kuczyinski je konec tedna komaj preživel glasovanje o odstavitvi, je takoj zatem že delovno zavihala rokave. Perujsko ministrstvo za zunanje zadeve je namreč severnokorejska diplomata Paka Myonga Chola in Ji Hyoka razglasilo za personae non gratae in jima zapovedalo, naj v roku 15-ih dni zapustita državo. Odločitev za izgon je vlada utemeljila s kršitvami sankcij Združenih narodov s strani Severne Koreje, pa tudi z domnevno nediplomatskimi udejstvovanji omenjenih diplomatov. Peru je severnokorejskemu veleposlaniku odrekel gostoljublje že septembra kot protest proti severokorejskim jedrskim testom. Najnovejša izgona sta povsem v skladu z včeraj izglasovanim svežnjem ukrepov Varnostnega sveta ZN proti Severni Koreji, ki po tradiciji omejuje uvoz energentov državo, tokrat rafinirane nafte, in zahteva vrnitev delavcev iz tujine v Severne Korejo v roku dveh let. Diplomatske odnose s Severno Korejo še vedno vzdržuje okoli 50 držav, njena veleposlaništva pa se nahajajo tudi v Avstriji, Nemčiji, Švedski, Švici in v Veliki Britaniji. Prostranske dejavnosti severnokorejskih veleposlaništev so sicer občasno vzrok godrnjanja s strani držav gostiteljic. Oktobra so namreč pakistanske oblasti ob preiskavi vloma v severnokorejsko poslopje v Islamabadu odkrile velike količine pretihotapljenega alkohola, večinoma steklenic viskija Johnnie Walker Black Label.

Kitajska carinska uprava pa je izdala poročilo o trgovanju med Kitajsko in Severno Korejo, ki je v novembru dosegalo okoli 380 milijonov dolarjev, od tega okoli 100 milijonov kitajskega uvoza. Obseg trgovanja med državama se je glede na oktober povečal za okoli 15 odstotkov, septembrski sveženj sankcij proti Severni Koreji pa je trgovanje s Kitajsko vseeno zmanjšal za skoraj polovico glede na isto obdobje lani. Iz Severne Koreje od septembra dalje namreč ni dovoljeno uvažati premoga, železa, svinca, rib in morskih sadežev.

Ameriška vlada je razglasila, da bo Ukrajini prodala orožje v približni vrednosti 50 milijonov dolarjev, večinoma v obliki protitankovskega raketnega sistema FGM-148 Javelin. Načrtovano prodajo je že obsodilo rusko zunanje ministrstvo, ki je Združene države Amerike obtožilo, da podpihujejo napetosti med ukrajinskimi vladnimi oboroženimi silami in separatisti na vzhodu države v pokrajini Donbas. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki nadzoruje spoštovanje dogovora iz Minska o prekinitvi spopadov iz leta 2015, pa je že v začetku tedna poročala o novih obsežnih kršitvah tega dogovora. V istem času je Rusija tudi odpoklicala svoje častnike, ki so sodelovali v Združenem centru za nadzor in sodelovanje v Ukrajini, s pojasnilom, da jim ukrajinska oblast domnevno onemogoča vpogled v stanje na bojiščih. ZDA pod vodstvom bivšega predsednika Baracka Obame Ukrajini sicer niso prodajale težke oborožitve, ameriška zasebna orožarska podjetja pa so lahko uradno dostavljala samo lažji tip orožja. V spopadih je dosedaj umrlo že več kot 10 tisoč ljudi.

S pregledom gardne enote Slovenske vojske pa je pred predsedniško palačo svoj drugi mandat tudi uradno pričel predsednik Borut Pahor, ki je prisotnim otrokom obljubil sladoled. Pahor je kot četrti predsednik države slavnostno zaprisegel na včerajšnji seji državnega zbora. Uradni viri pa o obliki in okusih sladoleda ne poročajo.