BritOFF omejenih cen telefonije

BritOFF omejenih cen telefonije

Aktualno-politična novica
8. 6. 2018 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10.uri

Pregled evropskih novic začenjamo pri cenah telefonskih storitev. Evropski parlament je v pogajanjih z Evropsko komisijo dosegel omejitev cene telefonskih klicev in sporočil med evropskimi državami. Najvišja cena klica znotraj Evropske unije je tako lahko 19 centov na minuto, najvišja cena sms sporočila pa 6 centov na sporočilo.

Pogajanja o več reformah sistema telekomunikacij med komisijo in parlamentom so se začela septembra 2016. Omejitev cene za klice in sporočila med državami je predlagal parlament. Predlogu parlamenta so nasprotovala telekomunikacijska podjetja, ki so trdila, da bi omejitev cene lahko znižala njihove dobičke. Proti ukrepu pa so bili tudi člani Komisije, saj so se želeli posvetiti obravnavi digitalne telefonije, češ da ta hitro nadomešča tradicionalno telekomunikacijo. Poslanci so v pogajanjih tudi morali popustiti pri možnih izjemah glede omejitve cene pod 19 centov na minuto. Po končni verziji dogovora o omejitvi cene tako obstaja klavzula, po kateri je državno telekomunikacijsko podjetje lahko izvzeto iz omejitve cene pod 19 centov na minuto, če podjetje lahko dokaže, da bi omejitev cene uničila njegovo delovanje.

Drugi del dogovora se osredotoča na ukrepe spodbujanja mobilnih operaterjev, naj čim več vlagajo v grajenje  omrežij s hitrim internetom. Podjetje, ki začne vlagati v takšno omrežje, je oproščeno nekaterih regulacij. Evropska infrastruktura telekomunikacij je tako stara, da bi potrebovala 500 milijard investicij, da bi bila primerna za razvoj omrežij s hitrim internetom. Komisija si prizadeva, da bi podjetja gradila in investirala v infrastrukturo, narejeno iz optičnih vlaken, ki omogočajo hitrejše internetne povezave.

V Evropskem parlamentu je ta teden potekal tradicionalni Dogodek za mlade, na katerem so mladi do 30. leta s poslanci razpravljali o problemih in rešitvah za Evropsko unijo, poslanci pa so pohvalili njihovo konstruktivnost pri oblikovanju predlogov, ki bodo predstavljeni v poročilu o dogodku. Namen Dogodka za mlade je mlade navdušiti za Evropsko unijo, kar so poslanci poskušali doseči tudi z rapanjem. Mlade so tudi pozvali, naj gredo volit na evropske parlamentarne volitve 2019. Članice Evropske unije pa se že ozirajo k naslednjim volitvam. Določile so namreč volilni prag za evropske volitve, ki bi začel veljati za volitve leta 2024, saj ukrep ne sme nastopiti manj kot 12 mesecev pred volitvami. Volilni prag bo znašal najmanj dva in največ pet odstotkov v volilnih enotah z več kot 35 sedeži. Po sedaj veljavni ureditvi lahko države članice določijo najnižji prag za dodelitev poslanskih mest, ki pa ne sme presegati petih odstotkov. Predlagani parlamentarni prag morajo potrditi še evropski poslanci.

V parlamentu pa je prišlo do slabe komunikacije med parlamentom in sindikati tolmačev. Tolmači bodo tako  naslednji torek, sredo in četrtek, torej v času plenarnega zasedanja, protestirali na delovnem mestu s prekinitvijo dela. Protestirali bodo proti pretirani razširitvi delovnega urnika. Obeta se jim namreč podaljšanje dovoljenega časa za tolmačenje za eno uro, torej na osem ur dnevno. Predstavnik sindikata SFIE, ki zastopa zaposlene v evropskih institucijah, je poudaril posebno stresno naravo tolmačenja in povedal, da tolmači ne morejo 8 ur na dan zagotavljati nujno potrebne kakovosti tolmačenja. Sindikate tolmačev pa je še bolj od ukrepov zmotilo to, da je ukrepe generalni sekretar Klaus Welle domnevno sprejel brez posvetovanj s sindikati. Tako naj bi zahteval tudi podaljšanje dela v poznih večernih urah na šest ur mesečno. Tolmači so pripravljeni  pristati le na štiri ure na mesec.

Sindikat Renoveau et Democratie pa je poudaril, da so sindikati že večkrat popustili zahtevam sekretariata, na primer pri skrajšanju časa za kosilo z 90 na 45 minut. Sekretariat je očitke, da se ne posvetuje s sindikati, zavrnil, češ da je minilo že 12 krogov pogajanj o delovnih razmerah tolmačev.

Nedavni ukrepi Evropske unije za zmanjševanje porabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo so očitno obrodili sadove. Pohištveno podjetje Ikea se je zavezalo, da bo do leta 2020 iz svojih prodajaln in restavracij odstranilo vse plastične proizvode za enkratno uporabo. Sodeč po izjavi za javnost še ne vedo, s kakšno alternativo bodo nadomestili vse plastične slamice, krožnike, vrečke in kozarce. So pa prepričani, da želijo delovati v dobro človeštva. Morda jih je navdihnila tudi veriga veleblagovnic Iceland, ki je oznanila, da bo prenehala izdajati plastično embalažo do leta 2023.

Evropski parlament je ta teden podeljeval nagrado državljan Evrope. Prejela jo je tudi Čebelarska zveza Slovenije zaradi levjega deleža pri vzpostavitvi svetovnega dneva čebel. Čebelarska zveza Slovenije je tako ena izmed 50 prejemnic nagrade, ki jo parlament podeljuje za dejavnosti, ki povezujejo državljane in organizacije članic. Za nagrado so jo predlagali poslanci Lojze Peterle, Tanja Fajon, Franc Bogovič, Igor Šoltes in Patricija Šulin, ostali trije slovenski poslanci pa so podelitev nagrade Čebelarski zvezi podprli. Čebelarska zveza se tako pridružuje slovenskim nagrajencem, kot so Lovro Šturm in društvo Simbioza, Boris Pahor,  Drago Jančar in Tomo Križnar.

 

Ob 8.uri

Jordanski protestniki so dosegli novo zmago. Novi jordanski premier Omar al Razaz, imenovan v torek, je po posvetu s poslanci parlamenta oznanil, da parlament ne bo sprejel zakona o zvišanju davkov. Zakonu, ki ga je močno podpiral jordanski posojilodajalec Mednarodni denarni sklad, je že pred nastopom protestov nasprotovala večina poslancev spodnjega doma, ki je o zakonu razpravljala. Jordanskim delavcem tako ne bodo zvišali davka na dohodek za najmanj pet odstotkov, davek na dohodek podjetij pa se ne bo višal za 15 do 20 odstotkov. Pred sprejetjem odločitve novega premiera, katerega predhodnik je odstopil zaradi večdnevnih protestov, je kralj Abdulah Drugi al Razaza pozval k temeljiti preučitvi tega zakona.

Tudi ukrajinski parlament je sprejel ukrepe z mislijo na finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada. Poslanci so s 315 glasovi za in 25 proti sprejeli zakonodajo za ustanovitev protikorupcijskega sodišča. To je bil glavni pogoj Mednarodnega denarnega sklada za nadaljnjo finančno pomoč Ukrajini. Sprejetje takšne zakonodaje je predsednik Petro Porošenko zato označil za zgodovinski dan in zmago za Ukrajino. Parlament je hkrati glasoval za odstavitev finančnega ministra Oleksandra Daniljuka. Daniljuk je pri svojih reformah domače carinske in fiskalne službe imel podporo svetovnih posojilodajalcev, med drugim Mednarodnega denarnega sklada.

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je izjavil, da Turčija zaradi grškega postopanja v primeru prebeglih častnikov po državnem udaru ne bo več sprejemala deportacij beguncev iz Grčije v Turčijo. Grška vlada Turčiji kljub zahtevam namreč ni izročila dveh turških častnikov, ki sta po neuspelem državnem udaru poleti 2016 prebegnila v Grčijo. V Grčiji sta prejela status političnih beguncev, kar je turška oblast interpretirala kot znak, da Grčija ščiti teroriste.

Grčija migrantov, ki jim ne odobri azila, tako ne bo več smela vračati v Turčijo. Zunanji minister Cavusoglu je poudaril, da omenjena izguba pravice do deportacije velja le za Grčijo, vračanje migrantov v Turčijo pa ostaja možnost za ostale članice Evropske unije.

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness