BritOFF orjaškega teleskopa

7.05

V Španskih borcih poteka dvodnevni kolokvij ob izidu novega prevoda prve knjige Kapitala nemškega filozofa Karla Marxa. Ekonomist Michael Roberts, ki je včeraj spregovoril o krizi evroobmočja kot krizi kapitalizma, je dejal, da se za trudom, da bi v Evropski uniji uveljavili fiskalna pravila, skriva padec proizvodnje v naprednih kapitalističnih državah. Novi prevod prve knjige Marxovega Kapitala prihaja v primernem trenutku, v času gospodarske krize, ko kapitalizmu, kakor je običajno v takšnih trenutkih, odpada človeški obraz, pod njim pa se odkriva njegova pošastna narava, so zapisali v založbi Sophia, ki je kolokvij pripravila v sodelovanju z Delavsko-punkersko univerzo, Inštitutom za delavske študije in Zavodom En-Knap. Danes, ob 130. obletnici Marxove smrti, pa bodo organizirali še dve okrogli mizi, naslovljeni Aktualnost Marxovega Kapitala ter Prihodnost je demokratični socializem.

Predsedstvo Socialnih Demokratov je predsednika stranke Igorja Lukšiča pooblastilo, da podpiše dogovor o sodelovanju štirih strank v vladi mandatarke Alenke Bratušek. Lukšič je po seji predsedstva dejal, da Socialni Demokrati za ministre predlaga Anjo Kopač Mrak na resor za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Jerneja Pikala na resor za izobraževanje, znanost in šport ter Dejana Židana na resor za kmetijstvo in okolje. Oba sklepa je predsedstvo sprejelo soglasno.

V čilski puščavi Atacama so po desetih letih priprav slovesno predali namenu orjaško mrežo radioteleskopov Alma, ki velja za ta čas najsmelejši astronomski projekt na svetu. Znanstveniki bodo s pomočjo 66 anten, od katerih je vsaka težja od 100 ton, poskušali razkriti skrivnosti nastanka vesolja. Največji teleskop na svetu se nahaja na planoti Chajnantor v čilskih Andih na nadmorski višini 5058 metrov, sestavlja pa ga 66 anten, ki so postavljene na razdalji do 16 kilometrov. Znanstveniki upajo, da bodo s pomočjo Alme, s katero bodo posneli rojstvo zvezd in oblikovanje ozvezdij, prišli do novih spoznanj o zgodovini vesolja.

8.05

Po seji sveta Državljanske liste je Janez Šušteršič poudaril, da Lista vstopa v koalicijo, ki nima dorečenih ključnih področij, nima jasne ekonomske politike in ne ve kako bo reševala slabe terjatve bank. Ker sam pri tem kot funkcionar koalicijske stranke ne more sodelovati, je odstopil z mesta podpredsednika stranke. Ostaja pa njen član, je dejal.

Prvaki strank Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanska lista in DeSUS so v državnem zboru podpisali dogovor o sodelovanju v vladi Alenke Bratušek. Z njim so dogovorili prioritete nove vlade, ki bi jo Državni zbor lahko potrdil že čez teden dni. Po podpisu so vsi poudarili, da je konec politične krize. Mandatarka Alenka Bratušek kandidatov za ministre še ni razkrila. Dogovor o sodelovanju v vladi, ki jo bo vodila Bratuškova, med prioritetami med drugim navaja umiritev političnih strasti v državi, zagon gospodarstva, zmanjševanje javnega primanjkljaja, nadaljevanje s projektoma sanacije bank in državnega holdinga, a z nekaterimi spremembami ter skrb za javno zdravstvo.

Predsednik republike Borut Pahor bo posvetovanja o kandidatih za novega guvernerja Banke Slovenije opravil še z vodjema poslanskih skupin Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije ter s predstavnikom narodnih skupnosti. Po prvem dnevu pogovorov med kandidati najbolje kaže Boštjanu Jazbecu, ki ga podpirajo v poslanskih skupinah Pozitivne Slovenije, Slovenski demokratski stranki in Državljanski listi. Zanimiva druščina.

9.05

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je sporočil, da do nadaljnjega v stranki opravlja le še tekoče posle. Odločil se je namreč, da bo izstopil iz stranke, če ne bodo zamenjali predsednice sveta DeSUS Mete Vesel Valentinčič. Po Erjavčevih besedah bo o tem dopoldne razpravljal izvršni odbor stranke. Na zadnjem kongresu stranke se je Meta Vesel Valentinčič skupaj z Erjavcem in Ljubom Jasničem potegovala za mesto predsednice stranke. Delegati so ji namenili 62 glasov, za Jasniča je glasovalo 39 delegatov, za Erjavca pa 114.

Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino bo na nujni seji na zahtevo poslancev Slovenske demokratske stranke obravnaval aktualno problematiko plagiatorstva pri izdelavi diplomskih del, magisterijev in doktoratov ter o možnih sankcijah za plagiatorstvo. Najbolj sveža primera politikov, ki jima očitajo plagiatorstvo, sta mandatarka za sestavo nove vlade Alenka Bratušek, na katero letijo očitki o prepisovanju magistrske naloge, in poslanec Slovenske demokratske stranke Danijel Krivec, pri katerem naj bi bila domnevno sporna diplomska naloga. Na Fakulteti za družbene vede in na Fakulteti za elektrotehniko so že stekli postopki preverjanja obeh nalog.

Kitajska ljudska skupščina je potrdila imenovanje Xi Jinpinga (izg: ši džinpinga) za novega predsednika države. Na tem položaju bo nasledil Hu Jintaa (izg: hu džintaa), potem ko je novembra od njega že prevzel vodenje komunistične stranke. Na čelu države naj bi 59-letni Xi služil naslednjih deset let. Prevzel je tudi vodenje najvišjega vojaškega telesa, centralne vojaške komisije. Letni kongres ljudske skupščine, ki naj bi se zaključil v nedeljo, je poleg tega tudi odobril načrt za zmanjšanje števila ministrstev. Preoblikovanje vključuje ukinitev ministrstva za železnice, ki je bilo obtoženo korupcije. Združilo se bo z ministrstvom za promet.

10.05

Newyorški mestni svet je presegel veto župana Michaela Bloomberga in potrdil predlog zakona, ki prepoveduje diskriminacijo brezposelnih iskalcev zaposlitve. Zakon bo začel veljati čez tri mesece in bo omogočal tožbe proti delodajalcem. Le prestolnica Washington ter državi New Jersey in Oregon prepovedujejo oglase, ki ponujajo delovna mesta le zaposlenim. New York pa bo edino območje, kjer bo mogoče zaradi tega vlagati tožbe. Župan Bloomberg je sicer vztrajal, da oblast delodajalcem ne sme vsiljevati, na kakšen način bodo zaposlovali, čeprav se to dogaja že vrsto let med drugim z zakoni proti diskriminaciji žensk, homoseksualcev in temnopoltih.

Po jedrski nesreči v japonski Fukušimi je Evropska unija izvedla stresne teste na vseh 145 jedrskih reaktorjih v svojih državah članicah. Ti so pokazali, da so vsi reaktorji dovolj varni, da lahko delujejo naprej, a lahko bi bili še bolj. Evropski parlament zdaj v resoluciji poziva k dodatnim varnostnim izboljšavam. Resolucija izpostavlja, da morajo biti podjetja, ki upravljajo z jedrskimi elektrarnami, in ne evropski davkoplačevalci tista, ki bodo zagotovila denar za varnostne izboljšave na reaktorjih. Dodatni ukrepi za povečanje varnosti reaktorjev naj bi skupaj stali do 25 milijard evrov. Operaterji morajo sicer nositi tudi stroške morebitnih jedrskih nesreč.

Zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton se bo po srečanju s srbskim državnim vrhom sestala še s kosovskim. Cilj posvetovanj je utreti pot do dogovora o severu Kosova v okviru dialoga o normalizaciji odnosov med stranema. Ashtonova je po ponedeljkovih pogovorih s srbskim vrhom pozvala k čimprejšnjemu dogovoru o severu Kosova, srbski predsednik Tomislav Nikolić pa je izrazil optimizem, da je dogovor blizu, in kot razlog navedel popuščanje albanske strani. Nikolićeve izjave sta dan zatem zanikala tako srbski premier Ivica Dačić, ki je ocenil, da je dogovor še daleč, kot kosovski premier Hashim Thaci, ki je zavrnil navedbe o popuščanju. Glavna sestavina rešitve je sicer predlog oblikovanja zveze srbskih občin, s čimer se načelno obe strani strinjata. Ko je na vrsti konkretno vprašanje, kakšne bodo njene pristojnosti, pa se stališča razlikujejo.