Voditelj Laburistične stranke Jeremy Corbyn se sooča z obnovljenimi kritikami v svoji stranki, po tem ko je stranka izgubila parlamentarni sedež na izrednih volitvah.  Izredne volitve so potekale v volilnih okrajih  Copeland in Stoke-on-Trent. Oba okraja sta do sedaj veljala za zanesljivi laburistične bazi, ki sta izvolila zgolj laburistične poslance od leta 1935. V Copelandu je zmagala kandidatka konzervativcev Trudy Harrison, s čimer se je prvič v 35 letih zgodilo, da je vladajoča stranka pridobila parlamentarni sedež na izrednih volitvah. V Stoke-on-Trentu je laburistična kandidatka Gareth Snell uspela premagati kandidata stranke UKIP, a je bila razlika precej manjša, kot na prejšnjih volitvah. V obeh primerih sta izredne volitve sprožila odstopa tamkajšnjih laburističnih poslancev. Nasprotovanje Corbynu se je po lanski prepričljivi zmagi na strankarskih volitvah umaknilo izpred medijskih mikrofonov, a levičarski voditelj Laburistov med poslanci ostaja precej nepriljubljen, vse več nezadovoljstva nad njem pa je slišati tudi iz vrst lokalnih odborov, ki poročajo o domnevno odbijajočem vplivu, ki ga ima za Laburistične kandidate.

Drugačne težave pa ima kandidat francoskih Republikancev na prihajajočih francoskih predsedniških volitvah Francois Fillon, ki se otepa obtožb in sedaj tudi uradne preiskave glede nepravilnosi pri zaposlitvi svoje žene v poslanskem uradu. Francoski preiskovalci so namreč sporočili, da bodo po zaključku policijske preiskave, primer predali preiskovalnemu sodniku. Fillon je obtožen, da je v svojem poslanskem uradu fiktivno zaposloval svojo ženo Penelope, ko kateri je afera dobila naziv Penelopegate. Fillon je bil po zmagi na strankarskih volitvah sprva prvi favorit za zmago, po izbruhu afere pa sta v ospredje stopila Emmanuel Macron, bivši minister v socialistični vladi, sedaj pa neodvisen kandidat, ki cilja na politični center, in Marie Le Pen iz desne stranke Nacionalna fronta. Fillon je prelomil svojo obljubo, da bo odstopil od kandidature, če bo proti njemu odprta uradna preiskava, v zadnjem času pa ga zapuščajo tudi strankarski kolegi, ki se vedno redkeje pojavljajo na njegovih predvolilnih zborih.

V Manili so ob enaintrideseti obletnici začetka nenasilne revolucije, ki je zrušila avtoritarno vladavino predsednika Marcosa, potekali protesti proti predsedniku Rodrigu Duterteju. Več tisoč udeležencev protestov je nasprotovalo Dutertevemu boju proti narkotikom, v katerem je policija ubila že 2.555 ljudi, še okoli 4000 pa jih je umrlo v nepojasnjenih okoliščinah. Protestirali so tudi proti petkovi aretaciji senatorke Leile De Lime, sicer znane nasprotnice Duterteja. Hkrati so potekali tudi protesti v podporo predsedniku, a do konflikta ped protestoma ni prišlo.

+ Za viken branje APR priporoča:  Vonj cipres okoli Moorevega zakona