Ob 10. uri

Dobri štirje meseci nas ločijo od volitev v Evropski parlament med 23. in 26. majem letos in volilna kampanja se začenja, tudi za Evropski uniji manj naklonjene stranke. Voditelj Gibanja petih zvezd Luigi di Maio je volilno kampanjo začel v kombiju, s katerim se je skupaj z Alessandrom Di Battisto odpravil proti sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Ravno ta sedež, natančneje njegova odprava, bo v središču volilne kampanje gibanja. Di Maio v videu, posnetem na poti, volivcem sporoča, da jih sedež parlamenta stane eno milijardo evrov na mandat, da ga poslanci uporabljajo le 40 dni na leto in da je simbol arogance ravno tistih, ki so nasprotovali italijanskemu proračunu zaradi pretiranega zapravljanja.

Ideja gibanja o ukinitvi sedeža Parlamenta v Strasbourgu ni revolucionarna, saj se o smiselnosti selitve poslancev in njihovih pomočnikov, ki se zgodi enkrat mesečno, razpravlja praktično že od samega začetka. Do trenutne situacije je prišlo postopoma. Ob ustanovitvi predhodnice EU, Evropske skupnosti za premog in jeklo oziroma ESPJ, so bile vse njene institucije nastanjene v Luksemburgu. Izjema so bili sestanki Skupščine ESPJ, predhodnice Evropskega parlamenta, ki so potekali v Strasbourgu, na sedežu Sveta Evrope. Po ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti je pomembnejši postal Bruselj, v katerem se je sčasoma skoncentrirala večina dela Parlamenta. Ureditev so voditelji držav članic leta 1997 še uradno zapisali v ustanovne pogodbe.

Parlament ima tako sedež v Strasbourgu, kjer poteka tudi 12 plenarnih zasedanj na leto. Zasedanje odborov poteka v Bruslju, sedež sekretariata Parlamenta in njegovih služb pa je v Luksemburgu. Kot že rečeno, je problematična selitev dela iz odborov na plenarno zasedanje. Nasprotniki ureditve kot glavni argument izpostavljajo stroške, saj stane selitev po njihovih izračunih okoli 180 milijonov evrov na leto. Po ugotovitvah Evropskega parlamenta iz leta 2013 stroški znašajo 103 milijone evrov letno, kar predstavlja šest odstotkov proračuna Parlamenta in 0,1 odstotka proračuna EU.

Stroške je leta 2014 po naročilu Evropskega parlamenta izračunalo tudi Evropsko računsko sodišče in takrat ugotovilo letne stroške v višini 109 milijonov evrov ter dodatnih 5 milijonov evrov zaradi potovanja komisarjev. Nasprotniki izpostavljajo tudi okoljske stroške, saj naj bi potovanje, ki ga poslanci opravijo z letalom, njihovi pomočniki pa z avtomobilom, v ozračje prineslo okoli 19 tisoč dodatnih ton ogljikovega dioksida letno.

Nad selitvijo niso navdušeni niti poslanci, ki s 76-odstotno večino podpirajo ukinitev plenarnih zasedanj v Strasbourgu. Vendar odločitev ni v njihovih rokah. Zaradi umeščenosti določbe o sedežu v ustanovne pogodbe EU bi bilo za spremembo ureditve potrebno soglasje v Evropskem svetu. Tam Francija vztrajno zavrača vsakršno možnost ukinitve strasbourškega sedeža. Po napovedi brexita je za kratek čas kazalo, da bi se v Strasbourg iz Londona lahko preselila Evropska agencija za zdravila. To bi francoski predsednik Emmanuel Macron morda lahko sprejel, vendar bo Agencija svoj novi dom našla v Amsterdamu.

Zaradi finančne in simbolne vrednosti Strasbourga je malo verjetno, da bi Di Maiu uspelo prepričati Francoze, naj popustijo, in tako imenovani potujoči cirkus se bo nadaljeval.

Ob 8. uri 

Norveška ima prvič po več kot 30 letih večinsko konservativno vlado. V do sedaj manjšinsko vlado pod vodstvom premierke Erne Solberg iz Konservativne stranke je namreč vstopila Stranka Krščanskih demokratov. Pogajanja so bila po zatrjevanju strank težka, eden od pogojev za vstop v koalicijo pa je bila zaostritev zakonodaje o splavu, ki po novem prepoveduje splav za zmanjšanje števila zarodkov v primerih večplodne nosečnosti. Nova vlada si bo med drugim prizadevala za ohranjanje socialne države, zagotavljanje varnosti za vse in ustavljanje podnebnih sprememb. Norveško je dosedanja manjšinska vlada, v kateri sta poleg konservativcev še Stranka napredka in Liberalna stranka, vodila od leta 2017.

Poslanci Evropskega parlamenta so s 397 glasovi za in 158 glasovi proti podprli ureditev, po kateri bi se državi, ki ne spoštuje demokratičnih vrednot, onemogočilo dostop do evropskih sredstev. S tem želijo poslanci ustvariti pritisk predvsem na Poljsko in Madžarsko, proti katerima je Evropska unija že sprožila disciplinski postopek zaradi kršenja vladavine prava. Evropska sredstva predstavljajo na Poljskem 61 odstotkov vrednosti javnih naložb, na Madžarskem pa 55 odstotkov. Ali bo ureditev podprl tudi Svet Evropske unije, ne bo jasno še nekaj časa, saj bosta razprava in glasovanje o njej potekala skupaj z razpravo o proračunu za obdobje od leta 2018 do leta 2021, najverjetneje po evropskih volitvah.

Afriška unija je pozvala Demokratično republiko Kongo, naj zaradi dvomov odloži razglasitev uradnih rezultatov volitev. Te naj bi volilna komisija v državi razglasila takoj po za danes napovedani odločitvi ustavnega sodišča o pritožbi, ki jo je vložil neuspešni kandidat Martin Fayulu. Ta je prepričan, da so neuradni rezultati neresnični, in zahteva ponovno štetje glasov, dvomi pa, da bo s pritožbo uspel. Njegove trditve podpira tudi v Kongu vplivna Katoliška cerkev, po podatkih katere naj bi Fayula osvojil 61 odstotkov glasov. Volitve so v Kongu sicer potekale 30. decembra lani.