10.00

Dobro jutro! Za dodaten užitek ob poslušanju današnjega gostilniškega BritOFFa vam priporočamo, da stopite do štedilnika in v svoj dan vstopite s skodelico vroče kave. Naslednjih nekaj minut bomo namreč posvetili tej blago opojni tekočini, katere jutranja ali popoldanska priprava je v domači kuhinji brez epidemično razširjenega kavnega avtomata zaznamovana s pridevnikom »turška«. Nobena skrivnost ni, da so slovenska in prej jugoslovanska gospodinjstva način kuhanja kave v džezvi posvojila zaradi stoletnih kulturnih vplivov, ki so se širili zaradi turških vpadov in trgovskih poti z začetkom v Turčiji. Ironično pa tako imenovana turška kava sploh ni turška, temveč arabska.

S pitjem in pripravo kave so namreč začeli na Arabskem polotoku v srednjem veku, nato se je ta družbena dejavnost razširila sprva prek Egipta v Severno Afriko in vzhodno proti Perziji. To potrjuje tudi ime vrste kave, ki najpogosteje sestavlja kavne mešanice. Čeprav naj bi prvo grmičevje zraslo v Etiopiji, prvi arabski ali navadni kavovec, uporabljen za pripravo kave, izvira iz visokogorij Jemna. Šele v šestnajstem stoletju je kavna kultura vzklila v Osmanskem cesarstvu. Prvo osmansko kavarno sta med vladanjem Sulejmana Veličastnega leta 1555 v Carigradu ustanovila trgovca iz Damaska. Kavarne so nato v mestu med dvema celinama začele poganjati kot gobe po dežju. Osmanske kavarne so imele izrazito izobraževalno, socializacijsko in politično funkcijo. Če so v Franciji ali Veliki Britaniji kavarne obiskovali pripadniki aristokracije, kasneje pa meščani oziroma buržuji, so bile osmanske kavarne dostopne vsem – razen ženskam.

Nepismeni moški iz nižjih družbenih razredov so se lahko v kavarnah od rojakov postopoma naučili branja in pisanja. Tisti možje, ki so bili vešči arabskih črk, so ob srebanju kave preostalim obiskovalcem kavarne tudi brali dnevne novice, kar je bilo za tiste, ki si časopisa niso mogli privoščiti, edina možnost seznanitev s tekočimi zadevami. Časopise so sicer lahko brali še v mošejah. Osmanske kavarne so bile posledično mesto glasnih javnih debat, kritičnih do oblasti in neredko tudi pretepov - bile so torej gonilo moškega javnega in skupnostnega. To je politično administracijo Osmanskega cesarstva spodbudilo, da je v carigrajske kavarne v devetnajstem stoletju integrirala svoje vohune, ki so policiji in posredno sultanu tedensko poročali o dogajanju za omizji.

Ob koncu devetnajstega stoletja je bilo v Istanbulu nekaj več kot 2500 kavarn, v katerih je bilo poleg kave iz džezve, segrete na vročem pesku, seveda moč dobiti tudi lokum oziroma sladke kocke. Dandanes je v Carigradu kavarn desetkrat toliko. V tradicionalnih kavarnah se še zmeraj zadržujejo pretežno starejši moški, ki pitje kave ali čaja pospremijo z namiznimi igrami, kot sta tavla ali okey. Sprehod mimo katerega od tovrstnih prostorov zadrževanja pa je zaznamovan tudi z glasnim pritoževanjem nad dnevno politiko, kaotičnim prometom ali strmim padanjem vrednosti turške lire. Kljub temu, da nam idealizirana podoba Carigrada predoči romantične podobe takšnih zasedanj kavne druščine, je v Carigradu ponudba lokalov, ki strežejo kavo, na splošno bolj podobna kateremu od srednjeevropskih mest.

V bolj gentrificiranih predelih Carigrada, kot sta Bebek ob Bosporju ali Cihangir nedaleč stran od trga Taksim, so najpogostejše hipsterske kavarne, kjer je kava dražja od tiste v Sloveniji, na izbiro pa nudijo nešteto mednarodnih kavnih mešanic. V bolj obljudenih predelih Carigrada ne manjka niti poslovalnic multinacionalnih verig, kot sta Starbucks ali Costa – od vseh držav, kjer poslujeta, pa so njuni produkti najcenejši ravno v Turčiji. Sodobno kavarniško podobo Carigrada lahko strnemo z nikoli slišanim klišejskim rekom: »povej mi, kakšno kavo piješ, in povedal ti bom, kdo si«. Dolge ure posedanja ob usedlinah turške kave so v domeni starejših moških, meščanski razred prisega na zahodnjaški kapučino ali latte, med študentarijo je najbolj popularna kava za po poti. 

8.00

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na Floridi oznanil, da se bo leta 2024 znova potegoval za funkcijo. V govoru, ki so ga v živo prenašale konservativne televizijske postaje, je dejal, da kandidira, saj svet še ni videl prave slave, ki naj bi jo po njegovi drugi zmagi doživele ZDA. Trump je svojo kandidaturo oznanil več kot leto dni pred začetkom uradnih strankarskih postopkov za izbiro kandidata, ki se bo proti kandidatu demokratske stranke – najverjetneje zdajšnjemu predsedniku Joeju Bidnu – pomeril čez slabi dve leti.

Včeraj popoldne je izstrelek zadel kmetijo v poljski vasi Przewodów nedaleč od ukrajinske meje, zaradi česar sta umrli dve osebi. Poljski premier Mateusz Morawiecki je sprva sklical izredno sejo vladnega odbora za nacionalno varnost, kmalu zatem je država razglasila povečano pripravljenost dela svojih oboroženih sil. Poljsko zunanje ministrstvo je nato sporočilo, da je bila raketa – izstrelek protizračne obrambe S-300 – ruske izdelave. Ministrstvo je ruskega veleposlanika na Poljskem že poklicalo na zagovor, Rusija pa je vpletenost v incident zanikala. V regiji sistem S-300 poleg Rusije uporabljajo še Ukrajina, Belorusija in Slovaška. 

9.00

Iranske oblasti so izdale prvi smrtni kazni zaradi antiklerikalnih protestov, ki v islamski republiki potekajo od začetka septembra. Smrtna kazen je bila izrečena neznanima osebama, ker naj bi ti zanetili ogenj v eni od stavb vlade. V protestih proti brutalnosti iranske moralno-verske policije in klerikalnemu ustroju države, ki so se začeli s smrtjo Mahse Amini, je do sedaj umrlo 326 protestnic. Medtem so se v Evropi in Severni Ameriki pričele širiti lažne novice o smrtni kazni, ki naj bi jo Iran izrekel 15.000 protestnicam. Prvotni izvor neresnične vesti ni znan, jo je pa na svojem twitter profilu preuranjeno delil tudi kanadski premier Justin Trudeau.

V Banjaluki sta po oktobrskih volitvah prisegla nov sklic parlamenta Republike Srbske in predsednik srbske entitete v Bosni in Hercegovini Milorad Dodik. V 83-članskem parlamentu absolutno večino s 56 poslanci in poslankami znova uživa Dodikova Zveza neodvisnih socialdemokratov. Poleg Dodika je v nasprotju z dosedanjo prakso kar na seji v Banjaluki zaprisegla tudi njegova naslednica v predsedstvu BiH Željka Cvijanović. Dodik je med predvajanjem himne BiH protestno zapustil konstitutivno sejo, Cvijanović pa mu ni sledila, temveč je himno pospremila stoje. Dodik se je v dvorano vrnil še pravi čas za himno Republike Srbske in nato pripomnil, da bi morali med prvo himno vsi vsaj sedeti, če ne zapustiti seje. 

Vir naslovne fotografije: delo avtorja