Ob 7.00:

V Libiji vladajo kaotične razmere. Po začetkih napadov Islamske države v več libijskih mestih so tamkajšnje oblasti v Tripoliju ob podpori sorodnih uporniških skupin ustanovile skupno koalicijo in krenile nad sovražnika. Svoje sile so nad Islamsko državo poslale tudi oblasti druge libijske vlade, ki deluje v Tuburuku. Mešane vladno-uporniške sile naj bi napadle položaje Islamske države v mestu Sirte. V Libiji sicer vlada več uporniških frakcij, največja med njimi je v nekdanjem glavnem mestu Tripoli in sedaj vlada dobršnemu delu libijskega ozemlja, mednarodno priznana vlada pa ozemlje pod svojim nadzorom vodi iz zasidranega trajekta pred mestom Tuburuk.

Navkljub nedavni sklenitvi trhlega premirja med ukrajinsko vojsko in tamkajšnjimi uporniki se boji za ključno strateško mesto Debalceve nadaljujejo. Po trditvah uporniških poveljnikov naj bi se boji odvijali od hiše do hiše, pri čemer naj bi uporniki zavzeli že večino mesta. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da je zaenkrat okupiran le del mesta in da navedbe upornikov kajpak ne držijo. Uporniki sicer vztrajajo, da so Debalceve obkolili in da zato mesto pripada njihovemu ozemlju ter je potemtakem izvzeto iz premirja.

V Združenih državah Amerike je tamkajšnja Zvezna agencija za letalstvo FAA v javnost poslala osnutek predloga nove zakonodaje, ki bi regulirala komercialno uporabo brezpilotnih dronov. Zaradi vse večje dostopnosti slednjih namreč prihaja do vse večjega komercialnega interesa za njihovo obratovanje. Več v britoffu ob 8.00.

Ob 8.00:

V Združenih državah Amerike je tamkajšnja Zvezna agencija za letalstvo FAA v javnost poslala osnutek predloga nove zakonodaje, ki bi regulirala komercialno uporabo brezpilotnih dronov. Zaradi vse večje dostopnosti slednjih namreč prihaja do vse večjega komercialnega interesa za njihovo obratovanje. Prav to pa zahteva postavitev popolnoma novih pravil igre v letalski industriji.

Predlog FAA je precej omejujoč, kar zadeva komercialno rabo dronov. Tako denimo teža plovila ne bo smela preseči 55 kilogramov, višina leta pa ne bo smela preseči 150 metrov. Prav tako bo komercialno upravljanje dronov prepovedano, če bo vidljivost manjša od 3 kilometrov, pri čemer bodo brezpilotna letala lahko upravljali le ob očesnem stiku med letalom in upravljavcem.

FAA je sicer do sedaj že poznala pravilnik, ki je urejal “prostočasno” uporabo dronov. Pravilnik je bil veliko bolj liberalen od trenutnega predloga uporabe dronov za komercialne namene. Tako so lahko prostočasni uporabniki brezpilotnih letal le-ta upravljali brez vizualnega kontakta, prav tako so lahko leteli do višine 200 metrov. V praksi se je tovrsten liberalen pristop pokazal za napačnega. Javnost se je o smiselnosti nereguliranja začela spraševati še zlasti po zloglasnem primeru, ko je eno izmed ljubiteljskih brezpilotnih letal strmoglavilo na vrt Bele hiše. Izkazalo se je, da je letalo upravljal pijan navdušenec, sicer uslužbenec ameriške vojske.

Nova regulativa FAA za uporabo brezpilotnih letal tudi pomeni, da le-ta še nekaj časa ne bodo igrala odločilne logistične vloge v ameriškem gospodarstvu. Omejitev teže namreč preprečuje, da bi jih uporabljali denimo za špricanje poljščin s pesticidi ali prevažanje težjih tovorov. Vendar se vseeno odpirajo druge možnosti uporabe brezpilotnih letal. Tako naj bi v prihodnosti vzpostavili mrežo reševalnih dronov, ki bi s svojo hitrostjo lahko pomagali reševati življenja.