BritOFF poceni nafte

8:05

Danski parlament bo danes glasoval o novem zakonu, ki bo urejal sprejem beguncev. Ta predvideva, da bodo morali tisti, ki bodo imeli s seboj več kot 1300 eurov morali višek plačati za nastanitev v nastanitvenem centru. Ostale spremembe vključujejo zaostrovanje pogojev za azil za Sirske državljane in omejevanje pravice do združitve družin. Zakon ima v parlamentu zadostno podporo in bo po pričakovanjih sprejet.

Turčija je napadalca v včerajšnjem bombnem napadu v Istanbulu identificirala kot člana Islamske države. Enkrat za spremembo je napovedala krepitev boja proti tej skupini in ne proti kurdom.

Ameriški predstavniški dom je izglasoval nove sankcije proti Severni koreji v luči nedavnega jedrskega poizkusa. Južna koreja je medtem pozvala Kitajsko, naj se pridruži ukrepom zoper njeno zaveznico na severnem delu polotoka.

10:05 Surovine

Združene države Amerike so napovedale investicije v izgradnjo naftovoda, ki bo povezoval nahajališča nafte na severozahodu države s priobalnim mestom Lamu. Naftovod naj bi bil del energetske in transportne infrastrukture, ki naj bi povezovala Kenijo, Ugando in Južni Sudan, financira pa jo pretežno Kitajska. Ker financiranje ne dosega zahtev za tako obsežno infrastrukturo so se kot partner, in lahko bi dodali konkurent, ponudile kdo drug kot ZDA.

Vrednost nafte je medtem na New Yorški borzi prvič po letu 2003 in ameriški invaziji na Irak dosegla manj kot 30 dolarjev na sodček. Padec je posledica gospodarskih težav na Kitajskem, rasti vrednosti dolarja in povečane ponudbe. Nekatere investicijske banke že napovedujejo nadaljni padec na 20 ali celo manj dolarjev na sodček, kar bi se pod vplivom črednega nagona, ki vlada svetovnim trgom lahko izkazalo kot samouresničujoča se prerokba.

Demokratična republika Kongo je že tretjič preložila uveljavitev prepovedi na izvoz nepredelanega bakra in kobalta. Prepoved, katere namen naj bi bil spodbuditi investicije, ki bi prinesle dodano vrednost, naj bi v veljavo stopil pred dvema letoma. Razlog za zamudo naj bi bil v nezadostni energetski infrastrukturi, očitno pa tudi manjku pripravljenosti, da bi stroške vzpostavitve energetske osrkbe prenesli na investitorje.

Romunija je z uvedbo nove zakonodaje nezakonito sečnjo razglasila za grožnjo nacionalni varnosti. V zadnjih 20 letih naj bi bilo v državi nezakonito posekanih 80 milijonov kubičnih metrov lesa. Kot smo v surovinskem britoffu že poročali, so v nezakonito trgovino vpletena tudi nekatera izmed največjih evropskih gozdarskih podjetij, med drugim avstrijski Holzindustrie Schweihoffer, ki odkupi 40 odstotkov vsega romunskega lesa.