ob 8:05

Iranski vrhovni vodja Ajatola Ali Khamenei je prepovedal vsa nadaljnja pogajanja med Iranom in Združenimi državami Amerike. Z ročno zavoro je razblinil sanje zmernejšim politikom, ki so si več obetali od začetka konca iranske izolacije, ki je sledil sklenjenemu jedrskemu sporazumu z zahodom. V zmernejšem taboru se nahaja iranski predsednik Hassan Rouhani.

Poglejmo še k prepovedanim. Spletna pošta Hillary Clinton dokazuje, da se je marca 2011 sin libijskega samodržca Moamerja Gadafija, Saif, želel pogajati z ameriško vlado o mirni rešitvi krize. Medijska hiša Fox News pa razkriva naprej, da je Clintonova osebno ukazala naredniku, ki je od Saifa prejel poziv za dialog, naj sporočilo ignorira. Sledil je “no-fly zone” in razpad libijske države, za Clintonovo pa izpuščeno poglavje v biografiji z naslovom Težke odločitve.

Skočimo nazaj na bližnji vzhod. V Izraelu narašča medetnično nasilje. V zadnjem tednu je v različnih nasilnih incidentih umrlo najmanj 6 ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaradi izbruha nasilja preklical svoj obisk v Nemčiji.

Brazilsko revizijsko sodišče je zavrnilo lanskoletne vladne račune. Sodišče je odločilo, da sta vlada in predsednica Dilma Rousseff manipulirali svoje račune ter tako prikrili finančni deficit. Slednjega je bilo treba prikriti, saj je šlo za čas predsedniških volitev, na katerih se je Rousseffova vnovič potegovala za predsedniški stolček.

ob 10:05

Povzetek odprtotehnoloških novic začenjamo v varnem pristanu. Ki se je razblinil … Združene države Amerike namreč niso več varen pristan za osebne podatke prebivalcev Evropske unije. Tako je razsodilo Sodišče EU, posledica pa je vse večji preplah med podjetji z nevarne strani Atlantika, saj bi lahko imeli evropski konkurenti časovno okno prednosti pred neprilagojenimi ameriškimi podjetji.

Preklic sporazuma Safe Harbor oz. varen pristan sicer ne bi zelo prizadel velikih informacijskih korporacij, saj imajo te ponavadi zagotovljene druge pogodbe, ki jim omogočajo prenos podatkov po optičnih kablih, položenih po dnu oceana. Primarna skrb ameriških podjetij je, da bodo izgubili centraliziran sistem za prenos osebnih podatkov, kakršnega je predstavljal varen pristan. Lahko se zgodi, da bo vsaka država članica področje regulirala na svojstven način.

Sporazuma pa Evropska komisija še ni preklicala. Komisarka za pravosodje Věra Jourova je namreč tok podatkov primerjala s hrbtenico naše ekonomije. V letu 2011 naj bi vrednost osebnih podatkov evropskih državljanov znašala 315 milijard dolarjev, ta številka pa je vsako leta višja. Med Evropsko komisijo in Združenimi državami Amerike že poteka usklajevanje glede spremenljivih pogojev, a datumi še niso znani.

Še kratka najava. Usoda je hotela, da se bo nevtralnost spleta branila skoraj istočasno na stari celini ter v Združenih državah Amerike. V obeh primerih gre za poskus lobistov in birokratov, da jo napade pod pasom oziroma z birokratsko finto. V Združenih državah je neizvajanje spletne nevtralnosti skrito v sprejemanje proračuna, evropski poslanci pa bodo 28. oktobra glasovali o tem, ali se želijo odpovedati možnosti regulacije področja. Poudarimo, da je nevtralnost spleta v EU leta 2014 že potrdil Evropski parlament. Če želite izvedeti več, pa prisluhnite Zeitgeistu v ponedeljek ob osmih zvečer, v katerem bomo temo podrobneje obravnavali.