Ob 10:05

V Atenah so včeraj kljub prepovedi oblasti zaradi ukrepov proti širjenju epidemije protestniki obeležili obletnico zatrtja upora študentov tamkajšnje politehnične univerze oziroma Polytechneion. Upor mnogi vidijo kot razlog za padec vlade vojaške hunte, ki je na oblast prišla aprila leta 1967, čeprav razen diskreditacije na simbolni ravni ni imel neposrednega učinka. Da bi zatrla grške komuniste in socialiste, je vojaški hunti s svetovanjem pomagala tudi ameriška CIA, ameriški podpredsednik Spiro Agnew pa jo je označil za »najboljšo svar, ki se je zgodila v Grčiji od časa Periklove vlade v Atenah.« Hunta je, kot se za hunto spodobi, začela preganjati, zapirati in mučiti politične nasprotnike. Obenem je napadla študentsko organiziranje, ko je prepovedala študentske volitve na univerzah in v Nacionalni študentski sindikat imenovala študente brez izražene podpore na volitvah. To je sprožilo nasprotovanje študentov, denimo Kostasa Georgakisa, ki je protestno naredil samomor. Še posebej pa je študente razburila prisilna vojaška mobilizacija študentov, ki jih je imela oblast za subverzivne. Tej so se leta 1973 uprli študenti prava, ki so se po tem, ko je bilo 88 njihovih kolegov prisilno mobiliziranih, zabarikadirali v pravno fakulteto. Oblasti so upor sicer nasilno zatrle.

14. novembra se je začel še upor študentov na Polytechneionu. Organizirali so stavko in proteste, kjer so protestniki spontano začeli študentsko skupščino, na kateri so se odločili, da zasedejo univerzo. Tej odločitvi sta sicer nasprotovali dve večji študentski skupini, marksistična prosovjetska skupina A-AFEE, ki se je distancirala predvsem zaradi spontanosti gibanja in nejasnosti zahtev, in antifašistična Rigas Feraios, ki ni bila pripravljena na resnejšo konfrontacijo z oblastmi. Tudi med študenti, ki so podprli zasedbo, ni bilo enotnosti glede njihovih ciljev. Anarhisti in antikapitalisti, ki so upor organizirali, so za svojo zahtevo postavili ukinitev kapitalizma, večina liberalnih študentov pa je vztrajala le pri ukinitvi diktature in restavraciji demokracije.

Vlada je odgovorila z namestitvijo ostrostrelcev na okoliške stavbe, zabarikadiranim študentom v podporo pa so delavci in mladi organizirali proteste po mestu. 17. novembra je vojska vdrla v stavbo univerze, tako da je s tankom razbila vhod, ter strla upor. V treh dneh upora je bilo ubitih 24 mladih, več sto pa je bilo ranjenih ob vdoru v zgradbo univerze.

Upor študentov je sprožil tudi razkol znotraj vojaške hunte. Njen vodja George Papadopoulos je pred tem začel s postopno liberalizacijo režima, 25. novembra, torej nedolgo po zatrtju upora, pa je član hunte Dimitrios Ioannides izvedel še en državni udar in uvedel še represivnejšo oblast. Naslednjega leta je Ioannides poskušal izvesti še državni udar na Cipru, a neuspešno, saj je vmes posegla Turčija, otoški dogodki pa so sprožili zaton vojaške oblasti v Grčiji in restavracijo demokracije.

Kljub temu da politehniški upor ni neposredno spodbudil konca hunte, pa mu je takšna vloga pripisana v kolektivnem spominu. 17. november je tako v Grčiji praznik za vse izobraževalne ustanove, prav tako pa vsako leto na ta dan potekajo protesti. 

Ob 8:05

V Združenem kraljestvu je nekdanji vodja laburistov Jeremy Corbyn po 19 dneh zamrznitve ponovno član laburistične stranke. Spomnimo, stranka je njegovo članstvo zamrznila, potem ko je Corbyn zatrdil, da so bile ugotovitve raziskave o antisemitizmu znotraj stranke pretirane. Raziskavo je izvedla komisija za enakost in človekove pravice, sledeč trditvam o domnevnem Corbynovem antisemitizmu, ki jih večina levega pola stranke vidi kot slabo zakrit poskus politične diskreditacije s strani desnega pola stranke.

V Boliviji pa nekdanji predsednik države in vodja vladajočega Gibanja za socializem oziroma MAS Evo Morales ni bil le sprejet nazaj med strankarske tovariše, temveč je bil na srečanju strankarskih vodij devetih departmajev ponovno izvoljen za njenega predsednika. Morales se je v Bolivijo vrnil nedolgo zatem, ko je predsedstvo države prevzel tovariš iz MAS-a Luis Arce. Pred tem je leto dni vlado vodila predstavnica konservativne stranke Jeanine Añez, ki je lani prišla na oblast z državnim udarom, v katerem je tedanji predsednik Morales moral zbežati iz države.

Spomin na državni udar pa je še živ tudi v Grčiji. V Atenah so obletnico poboja študentov politehnike, ki so se leta 1973 uprli vladavini vojaške hunte, tudi letos obeležili protesti. Teh so se udeležili predvsem podporniki samooklicano komunistične stranke KKE, svojo delegacijo pa je poslala tudi Syriza. Vlada je sicer letošnjo komemoracijo prepovedala zaradi izrednih razmer epidemije, protestnike pa je razgnala z vodnim topom in solzivcem. V anarhistični soseski Exarchia je prišlo tudi do spopadov med policijo in protestniki. Upor študentov Politehnične univerze v Atenah, ki ga obeležujejo aktualni protesti, je predstavljal začetek konca vojaške hunte.