Generalna skupščina Zruženih narodov je z glasovanjem potrdila zamenjavo petih nestalnih držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov. Od prvega januarja 2019 bodo za obdobje dveh let v edinem telesu Združenih narodov, ki lahko, vsaj teoretično, sprejme za države članice zavezujoče resolucije, sedeli tudi predstavniki Nemčije, Belgije, Južne Afrike, Dominikanske republike in Indonezije. Slednja je zasedla sedež v azijsko-pacifiški skupini, za keterega so se potegovali tudi Maldivi. Ostale štiri države v svojih regijah niso imele protikandidatk. Izvoljenih pet držav bo v svetu zamenjalo Nizozemsko, Švedsko, Kazakstan, Etiopijo in Bolivijo. V Varnostnem svetu ima dominantno vlogo seveda pet stalnih članic (Rusija, Kitajska, ZDA, Združeno kraljestvo in Francija).

Martin Griffiths, posebni odposlanec Združenih narodov v Jemnu, se v zadnjem tednu trudi preprečiti eskalacijo državljanske vojne na ozemlju mesta Hodeida. V mestu ob Rdečem morju, ki ga obvadujejo uporniški Hutiji, se je po poročanju Reutersa - ki se sklicuje na vire tako iz saudskih kot hutijskih vladnih krogov - mudil, da bi Hutije prepričal, naj mesto predajo v nadzor Združenim narodom. Tako naj bi preprečili ofenzivo koalicije pod vodstvom Saudove Arabije in Združenih arabskih Emiratov na pristaniško mesto z več kot 400.000 prebivalci, ki je glavna vstopna točka za uvoz dobrin v Jemen. V Jemnu se zadnje dni stopnjujejo napetosti v bližini Hodeide. Sile koalicije - lojalne Abdrabbuhu Mansurju Hadiju, predsedniku uradne vlade, ki je z zavzetjem prestolnice Saane s strani Hutijev, leta 2014, zbežal v Aden - so ob zahodnih obalah prodrle na le 10 kilometrov oddaljenoti od Hodeide. Po poročanju tako saudksih in emiratskih državnih medijev kot jemenske, hutijsko nadzorovane, tiskovne agencije je koalicija izvedla letalske napade - pri čemer računa na pomoč ZDA - v okolici mesta, kopenske čete koalicije pa so zavzele dve manjši območji na skrajnem juguzahodu ozemlja v rokah Hutijev.

Ob državljanski vojni, ki traja že več kot tri leta, prebivalstvo pesti kolera, s katero se je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije okužil več kot milijon ljudi, predvsem zato, ker ob občasnih blokadah pristanišča v Hodeidi s strani Saudove Arabije primanjkuje goriva, to pa je nujno za črpanje čiste vode. Po poročanju Reutersa Martin Griffiths za Združene narode pripravlja mirovni načrt, iz osnutka katerega je razvidno, da bi se morali Hutiji, ki jih Saudova Arabija označuje za podaljšano roko Irana, razorožiti. Potem bi naj bila ustanovljena tranzicijska vlada, v kateri "bi politične komponentne morale biti adekvatno reprezentirane". Zaenkrat ni znano, koliko reprezentacije to pomeni za Hutije.