Ob 10. uri

V zadnjih dneh je Agencija za okolje za celotni južni del Slovenije izdala oranžni alarm zaradi možnosti sneženja, padavin in poplav. Prav tako je hrvaški državni hidrometeorološki zavod za celotno jadransko obalo razglasil rdeči alarm. Padavine so tudi bile, in to v razsežnostih kot so le redko videne. Zaradi visoke plime, močnih vetrov, katerih sunki presegajo 100 kilometrov na uro, in deževja so mesta slovenske obale že nekaj dni poplavljena.

V bolj prizadetih mestih, med njimi se znajdeta Izola in Piran, so gasilci in civilna zaščita postavili protipoplavne baraže, delavci Javnega podjetja Okolje Piran pa so v jašek za meteorne vode vstavili balon, ki preprečuje dotok morske vode do Tartinijevega trga. V torek je morje namreč poplavilo mesto, gospodarske in stanovanjske objekte. Lastnike avtomobilov so zaradi burje in plimovanja pozvali, naj najdejo drugo parkirno mesto. 

V Piranu se je v morje razlil tudi sod odpadnega olja, katerega razlitje in ekološki vpliv sta že bila zamejena. Poplave naj bi bile primerljive s tistimi iz leta 2019.

Na mareografski postaji v Kopru so izmerili peto najvišjo gladino morja – 365 centimetrov – po letu 1961, ko so pričeli z meritvami. Zaradi vetra je v torek koprsko pristanišče omejilo vplutja – vsak premik iz luke ali vanjo bo obravnavan posamično. V Kopru je voda v torek prav tako zalila strojnico bazena, škodi pa se niso izmuznile niti Sečoveljske soline, kjer pravijo, da tovrstnih poplav še niso videli – vzrok pripisujejo podnebnim spremembam. 

Podobno je bilo v sosednjih državah. Na Krku naj bi prišlo do najhujših poplav zadnjih petdesetih let, prav tako pa je bil poplavljen center Rovínja, kjer naj bi voda vdrla v nekatere gospodarske objekte. Zaradi vetra in visoke plime so bile poplave tudi v Reki.

Na drugi strani jadranske obale so v Italiji zapirali šole, vrtce, pokopališča in mestno hišo. Za tako ukrepanje se je odločil župan Gradeža Claudio Kovatsch [kláudijo kováč]. Poplave so zajele tudi Mílje, v Benetkah pa je bil aktiviran protipoplavni sistem Móse, ki je zaradi visoke gladine morja v najvišji pripravljenosti. Namestili so ga leta 2020, sestavlja pa ga 78 loput, ki zaprejo vstop vode v Beneško laguno. 

Ob 8. uri

Evropski parlament je sprejel priporočilo o novi strategiji širitve Unije. S Srbijo se bodo pristopna pogajanja nadaljevala le, če bo ta podprla sankcije proti Rusiji. Parlament predlaga tudi sprejemanje novih članic z večino namesto s soglasjem vseh držav članic, pogajanja z morebitnimi članicami pa naj bi zaključili do leta 2030.

Avstrija bo pri glasovanju o širitvi schengna glasovala za Hrvaško, pri širitvi na Bolgarijo in Romunijo pa ostaja zadržana. Hrvaška ob širitvi obljublja poostreno varovanje zunanje meje pred neregularnimi migracijami, torej nadaljevanje pushbackov. Hrvaška se bo schengnu priključila z začetkom novega leta, prav tako tudi ostali dve državi, če le Avstrijo prepričata v sodelovanje.

V EU je v veljavo stopila prepoved prodaje aromatiziranih ogrevanih tobačnih izdelkov – po domače Iqosov. Prepoveduje se vse filtre, tobak, kapsule, papirčke in druge izdelke, ki bi spremenili okus ali vonj tobačnega izdelka. Ukrep je letos v imenu boja proti raku predlagala Evropska komisija. Po aromatiziranih tekočinah za uparjevanje posegajo večinoma mladi, zaradi privlačnih okusov pa kadilca toliko bolj pritegnejo. Kot posebno prepreko pri uvajanju breztobačne družbe evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakidu [stEla kIriakido] navaja nenehno uvajanje novih izdelkov na trg. Za vpeljavo v nacionalno zakonodajo imajo države članice 8 mesecev. EU naj bi s tem bila na poti, da do leta 2040 ustvari generacijo brez tobaka – čas, ko bo po tobačnih izdelkih posegalo manj kot 5 odstotkov prebivalstva.

Ob 9. uri

Katoliška cerkev v Nemčiji bo spremenila delovnopravno zakonodajo, ki bo prepovedala uporabo zasebnega življenja – kamor spadata tudi spolnost in spolna usmerjenost – kot razlog za odpustitev. Odpuščeni tudi ne bodo več tisti, ki se po ločitvi znova poročijo. Doslej so lahko namreč uslužbenci nemške katoliške cerkve službo izgubili, če so se razkrili. Nova zakonodaja se bo nanašala tudi na zaposlitve v podpornih cerkvenih dejavnostih, kot je delovanje Karitasa. Do spremembe prihaja po skoraj letu dni od kampanje Out In Church, s katero je 125 zaposlenih v cerkvenih dejavnostih zahtevalo enake pravice z akcijo skupinskega razkritja. Nemški škofovski konferenci so nato oddali 117 tisoč podpisov podpore. Nova zakonodaja bo postala pravno zavezujoča, ko in če jo bo potrdilo vseh 27 škofij, ki jim je sicer izvajanje zakonodaje prepuščeno. Nekaj se jih je že izreklo, da bodo novo zakonodajo uvedle. Med njimi sta München in Freising, ki bosta spremembe uvedli kmalu, v Würzburgu pa s pričetkom novega leta.

Nemčija bo do sredine leta 2024 umaknila vojsko iz Malija. Tam je bila v sklopu mirovne misije Združenih narodov, ki jo bodo zadnjič podaljšali maja 2023, z namenom, da bi v Maliju nemški vojaki ostali še po obljubljenih predsedniških volitvah. Na teh naj bi – če bodo izvedene – voditelje izvolili demokratično, trenutno pa državi vlada vojska, ki je maja 2021 izvedla državni udar. Z umikom bodo Nemci sledili Združenemu kraljestvu in Franciji, ki sta sile že umaknila. Vse tri države vladajoči vojaški hunti očitajo zanašanje na ruske plačance Wagner. Vendar hunta, ki je oblast z udarom prevzela lani, obtožbe o sodelovanju z Wagnerjem zanika. Kljub temu ostaja dejstvo, da hunta ni naklonjena sodelovanju z nekdanjo kolonizatorko Francijo in njenimi zavezniki. Nemčija med razlogi za odhod navaja tudi onemogočanje opravljanja izvidnic, saj jim malijske oblasti niso podelile dovoljenja za prelet. 

Vir slike : NARA & DVIDS Public Domain Archive