Evropski okoljski ministri so na zasedanju Evropskega Sveta dosegli dogovor o nacionalnih podnebnih ciljih do leta 2030. Določili so torej nacionalne cilje, ki naj bi dosegli zastavljeni cilj Evropske unije o zmanjšanju toplogrednih plinov za minimalno štirideset odstotkov glede na leto 1990. Gre za prvi dogovor, kjer so vse članice sprejele zavezujoče cilje o znižanju izpustov, z izjemo Bulgarije, za katero je cilj ničelno znižanje izpustov. Slovenija mora izpuste znižati za 15 odstotkov. Ta odstotek je Sloveniji v pogajanjih o višini izpustov predlagala Evropska komisija na podlagi BDPja in povprečja izpustov v obdobju zadnjih dveh let. Državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Lidija Stebernak je izjavila, da je  Slovenija s predlaganim ciljem zadovoljna in da bo vlada še letos sprejela program za doseganje petnajst odstotnega znižanja izpustov.

Drugo področje, ki ga ta dogovor pokriva pa je upravljanje zemljišč, rastlin, biomase in gozdov. Do sedaj namreč izpusti ogljika iz teh virov niso bili vključeni v noben načrt zmanjševanja izpustov, v nasprotju z industrijskim sektorjem. Glede na to, da ti viri tako izpuščajo ogljik v ozražje kot ga tudi absorbirajo, so zemljišča, rastline, biomasa in gozdovi po novem dogovoru vključeni v cilj zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj štirideset odstotkov do leta 2030. V prid temu cilju je Evropski sprejel tako imenovano pravilo brez bremenitve. To pravilo določa, da država članica zagotovi, da se obračunane emisije iz rabe zemljišč, gozdov v celoti nadomestijo z enakovredno odstranitvijo CO₂ iz ozračja. Neposekani gozdovi na primer ponoči, zaradi odstotnosti procesa fotosinteze oddajajo več ogljika v ozračje kot kisika, čez dan pa ga večinsko absorbirajo. Lesni izdelki pa absorbirajo in shranijo del ogljika, vendar so pri absorbciji mnogo manj učinkoviti kot neposekani gozdovi, še posebej mladi gozdovi. Zatorej je Evropski svet določilm koliko gozda lahko država poseka v enem letu, da bi gozdovi sledili pravilu brez bremenitve. Po besedah Stebernak je Slovenija dosegla dovoljenje za večje sekanje kot je bil prvotni predlog komisije, saj je izpostavila, da je slovenske gozdove potrebno pomladiti. S sekanjem in posledično pomladitvijo gozdov pa bi gozdovi bili zmožni absorbirati več ogljika. Okoljski dogovor poleg tega spodbuja rabo lesa v lesnih proizvodih,saj ti absorbirajo ogljik, ne pa za izvoz ali kurjavo. Dogovor mora biti potrjen še s strani Evropskega parlamenta. Cilj EU, da do leta 2030 zniža izpuste za najmanj 40 odstotkov glede na leto 1990 je po podatkih organizacije climateactiontracker.org nezadosten za dosego cilja omejitve dviga temperature na manj kot 2 stopinji celzija.  

Po podatkih lokalnih uradnikov naj bi preostali borci Islamske države v Raki poskušali doseči dogovor z lokalnimi plemenskimi voditelji, po katerem bi lahko neovirano zapustili svojo nekdanjo prestolnico in se umaknili na sever Sirije. Razlog naj bi bil pomankanje streliva in odrezanost od vodstva Islamske države, saj Rako obdajajo čete Sirskih demokratičnih sil. Te mesto napadajo že od junija, osvajanje pa poteka ulico po ulico. Sirske demokratične sile pa poročajo, da se jim je v zadnjem dnevu predalo sto borcev Islamske države, od ocenjenih približno štiristo, kolikor jih vztraja v mestu. Predali naj bi se sirski borci Islamske države, tuji borci pa ostajajo v Raki. Združene države Amerike in koalicija držav pod njenim vodstvom tujim borcem ne bi dovolila odhoda iz Rake, med drugim zaradi domneve, da se v Raki skriva načrtovalec pariškega napada v novembru 2015. Raka naj bi bila devetdeset odstotno v rokah Sirskih demokratičnih sil, te pa so skupaj z zavezniki zavzele izpod oblasti Islamske države tudi mesto Majadin.