Ob 10. uri

Drugi torkov BritOFF na frekvenci Radia Študent je namenjen lokalnim tematikam. Ni dolgo, kar so padle občinske meje in se zopet brez strahu, da bi na nas z zahtevo po legitimiranju prežali možje v modrem, lahko odpravimo širom 212 občin na Slovenskem - zato bomo danes govorili o njih: občinah oziroma njihovem financiranju. To je v pretežni meri odvisno od občin samih, saj se financirajo z lastnimi viri, preostale vire pa predstavljajo transferni prihodki iz državnega in evropskega proračuna ter zadolževanje.

Prvega maja je pričel veljati Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19, krajše ZDLGPE oziroma drugi protikorona paket. Ta v 32. členu spreminja višino povprečnin, s katero država financira občine, za šest odstotkov, in sicer s 589,11 evra na 623,96 evra na prebivalca. Obenem bo zakon veljal za celotno leto 2020, torej tudi “za nazaj”, saj bodo občine za pretekle mesece prejele izplačano razliko. Država bo občinam tako skupno namenila dodatnih 70 milijonov evrov.

Dviga višine povprečnine so bržkone veseli v organizacijah, ki pri nas povezujejo občine in jih je - tako kot občin - pravzaprav več, kot bi pričakovali. To so Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Združenje občin Slovenije. Slednje je na predsednika vlade Janeza Janšo in ministra za javno upravo Boštjana Koritnika včeraj naslovilo dopis s predlogi sprememb več zakonov pri pripravi naslednjega, tretjega svežnja protikorona zakonodaje.

Kot so zapisali, so predlagani ukrepi “za občine izjemno pomembni, večina njih je bila v zadnjih letih že večkrat v razpravi, vendar brez posluha in predvsem brez politične volje za odpravo nesmiselnih birokratskih blokad”. Med drugim predlagajo nominalno ohranitev prihodkov iz naslova dohodnine - poleg nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča glavnega vira financiranja občin - tako, da se odmerni odstotek določi nazaj na 57 odstotkov, kot je veljal pred spremembami zakona o dohodnini z začetkom tega leta, povečanje največjega obsega zadolževanja in celotno povrnitev stroškov za nabavo zaščitne opreme, ki jo potrebujejo zaradi epidemije novega koronavirusa.

Financiranje občin je sicer zmeraj aktualno in pereče vprašanje, ki je zaposlovalo tudi prejšnjo vlado Marjana Šarca, celo do te mere, da je takratni finančni minister Andrej Bertoncelj zaradi negativnega vpliva na proračun in morebitnega posledičnega neskladja s fiskalnim pravilom grozil z odstopom. Zdajšnja vlada pa je na dvig povprečnin celo tako ponosna, da je novico s plačanim oglasom širila kar po družbenem omrežju Facebook - da se ja ve, kdo dela za nas ...

Ob 8. uri

Ministrstvo za zdravje je na predlog strokovne svetovalne skupine pod vodstvom Bojane Beović odločilo, da se pogodba z Geneplanetom za 110 ventilatorjev, ki jih podjetje še ni dobavilo, prekine. 90 ventilatorjev, ki jih je podjetje že dobavilo zavodu za blagovne rezerve, bodo obdržali ob zagotovilu potrebne dodatne opreme, 20 ventilatorjev, ki so v skladišču v Rojah, pa vrnili. Razvezo pogodb za ventilatorje Siriusmed R30, ki so po mnenju neformalne tričlanske skupine strokovnjakov, ki je ocenjevala primernost ponudb zaščitne opreme, najmanj primerni za predihavanje bolnikov, okuženih s COVIDOM-19, je po razkritjih v oddaji Tarča predlagal direktor Geneplaneta Marko Bitenc, po njegovih besedah zato, da zaščiti svoje dobro ime. Koliko bo stal nakup dodatne opreme, s katero bi ventilator bil sprejemljiv za ventiliranje bolnikov s COVIDOM-19, in kdaj bo Geneplanet vrnil že plačano kupnino, z ministrstva za zdravje niso sporočili.

Razkritje afere o nakupu zaščitne opreme je poskrbelo tudi za drugo interpelacijo v trenutnem sklicu državnega zbora in prvo v tretji vladi pod vodstvom premierja Janeza Janše. Po manj kot dveh mesecih, odkar je nastopila z delom, so opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB v parlamentarni postopek vložile interpelacijo zoper ministra za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravka Počivalška. Očitajo mu nepravilnosti oziroma nepreglednost pri nakupu zaščitne opreme, kršitve sistema javnega naročanja in nespoštovanje zakonodaje s področja, ki posega v pravice Agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Da bi vlagateljice z interpelacijo uspele, morajo v parlamentu zbrati absolutno večino, to je 46 poslanskih glasov - trenutno jih imajo 37, a - naivno? - računajo tudi na morebitno podporo koalicijskih poslancev. Nakup zaščitne opreme in s tem povezano “politično odgovornost” bodo sicer preverjali tudi v sklopu parlamentarne preiskovalne komisije, ustanovitev katere je napovedal poslanec LMŠ Robert Pavšič.

Parlamentarne in lokalne volitve v Srbiji bodo potekale 21. junija. Tako so se na sestanku dogovorili predsednik države Aleksandar Vučić, premierka Ana Brnabić, predsednica parlamenta Maja Gojković in predstavniki političnih strank, ki so napovedale, da se bodo udeležile volitev. Zveza za Srbijo, koalicija, ki združuje več opozicijskih parlamentarnih in neparlamentarnih strank, je namreč napovedala, da bo volitve v znak protesta bojkotirala - v zvezi namreč menijo, da je Vučić politiko postavil pred zdravje državljanov. Parlamentarne in lokalne volitve bi morale potekati istočasno 26. aprila, a so jih zaradi pandemije novega koronavirusa 17. marca, dva dni po razglasitvi izrednih razmer v državi, preložili.