10.05

Grška vlada je za mesec dni suspendirala pravico do prošnje za azil za tiste, ki v državo vstopijo nelegalno. Pravica zaprositi za azil po mednarodnem pravu seveda pripada vsem ljudem, ne glede na to, kako je nekdo prispel v državo. Poleg poostrene kontrole na mejah s Turčijo in vračanja tistih, ki so v Grčijo vstopili nelegalno ter se niso registrirali, vlada Kiriakosa Micotakisa ponovno kliče na pomoč evropsko mejno in obalno stražo Frontex.

Izredni ukrepi naj bi stekli po tretji točki 78. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki v primeru izredne situacije, nastale zaradi prihoda državljanov tuje države, omogoča, da svet Evropske unije na predlog Evropske komisije sprejme začasne ukrepe v prid državi članici. Težko je dvomiti v to, da bodo v Evropski uniji že našli pravne razloge, zaradi katerih se Grčiji ni treba držati mednarodnega in evropskega prava. Vendar tega svet in komisija še nista storila, suspenz pravice do azila čez noč je torej tudi pravno najmanj vprašljiv.

Ukrepe je Grčija sprejela zaradi groženj turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana in njegovih ministrov, da bodo v Evropsko unijo poslali 76 tisoč beguncev. Grožnje prihajajo po smrti 33 turških vojakov v ofenzivi sirsko-ruskih sil v Idlibu. Vendar gre bolj za Erdoğanov obupan poskus izsiliti nekakšno premirje v pokrajini na severozahodu Sirije in - če ne gre drugače - z grožnjami pridobiti evropske države na svojo stran. A v Turčiji je prek tri milijone in pol beguncev v zameno za evropske milijarde, turški predsednik pa grozi s tisoči. Glede na to se zdi, da je grška konservativna vlada grožnje izkoristila za radikalno zaostritev azilnih postopkov.

Poleg Micotakisa in Erdoğana je v migrantskem BritOFFu danes v glavni vlogi Neville Gafà, nekdanji uslužbenec kabineta predsednika malteške vlade, ki je javno priznal sodelovanje Malte z libijsko obalno stražo pri vračanju ladij z begunci nazaj na libijske obale. Gafà je bil desna roka premierja Josepha Muscata, ki je nedavno odstopil, zadolžen pa je bil za koordinacijo malteške vlade z libijskimi oblastmi glede migrantskih vprašanj. Letos januarja je dal Gafà odpoved, kmalu po tem, ko je Robert Abela prevzel mesto predsednika vlade.

Muscat je bil primoran oditi zaradi preiskave o umoru preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia. Gafà je pričal prav na javnem zaslišanju o umoru novinarke in tam potrdil sodelovanje Malte in libijskih  oblasti, sicer javno skrivnost. Kot počnik premierja je po direktnem naročilu vladnega kabineta vzpostavil neformalne procedure za vračanje ladij z libijsko obalno stražo, to pa je dosegel prek osebnih poznanstev z libijskimi uradniki.

Novinarju časnika Malta Today je pojasnil, citiramo: “Od Oboroženih sil Malte sem dobil informacije o ladjah, ki so odrinile iz Libije, in njihovih koordinatah ter to predal direktno libijski obalni straži. Moje delo je bilo pokrivanje izključno libijskih voda … To so bile operacije, ki so trajale več ur. Klical sem vsakih 15 minut, predajal nove koordinate in se obračal na različne kontakte v libijski obalni straži.” Če to ni zaleglo, je Gafà klical kar na libijsko notranje ministrstvo. Samo od julija 2018, ko je prevzel vlogo tako imenovanega koordinatorja, do januarja 2019 so tako preprečili več kot 50 ladjam, da bi dosegle območje, na katerem je za reševanje zadolžena Malta.

Gafà svojih dejanj ne obžaluje, trdi, da je rešil na tisoče življenj, Malto pa rešil pred tisoči imigrantov. Po njegovi  tehnični razlagi pri početju seveda ni šlo za pushbacke oziroma prisilno vračanje, saj ladje sploh niso zapustile libijskih teritorialnih voda. Pushback gor ali dol, Libija za begunce nikakor ni varna država, še država ni. V deželi, ki je še zmeraj razklana z vojno, so migrantje žrtve množičnega mučenja, zlorab, posilstev in celo zasužnjenja ter trgovine z belim blagom.

8.05

Grška vlada je za mesec dni suspendirala pravico do prošnje za azil. Suspenz temeljne človekove pravice velja za tiste, ki v državo vstopijo nelegalno. Vlada Kiriakosa Micotakisa iz konservativne Nove demokracije je ukrep utemeljila z nenadnim, množičnim, organiziranim in koordiniranim pritiskom “populacijskega gibanja” na grške vzhodne kopenske in morske meje. Turčija naj bi namreč proti Grčiji napotila 76.000 migrantov. V soboto zvečer jih je do kopenske meje na evropski celini po podatkih Mednarodne organizacije za migracije prispelo okrog 13 tisoč. Svet za nacionalno varnost je poleg tega sklenil napotiti dodatne policijske in vojaške sile na meje s Turčijo, da bi preprečile “ilegalne prehode meje”. Če pa bi komu slučajno mejo uspelo prečkati in se ne bi registriral, ga bodo nemudoma vrnili v državo izvora. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je grškemu poskusu, da bi “zaščitila” evropske meje, že zaploskal. Več v BritOFFu pet minut čez deseto.

Pete Buttigieg je končal svojo predsedniško kampanjo. Po zborovanju v Iowi in primarnih volitvah v New Hampshiru mu je kazalo dobro, a je nazadnje v Nevadi in Južni Karolini prejel premalo glasov, da bi še vztrajal v bitki za demokratsko nominacijo za predsedniško kandidaturo. Na zadnjih primarnih volitvah v Južni Karolini je zmagal Joe Biden z 49 odstotki prejetih glasov, Bernie Sanders je bil z 20 odstotki glasov drugi, Tom Steyer tretji z 11 odstotki. Buttigieg je zbral le 8 odstotkov, Elizabeth Warren pa sedem. Biden, favorit establišmenta demokratske stranke, se je, kot kaže, vrnil v igro.

Izraelski državljani danes že tretjič v letu dni volijo poslance v parlament. Večni premier Benjamin Netanjahu iz stranke Likud in Beni Ganc iz Modre in bele stranke sta v podobnih pozicijah kot na prejšnjih volitvah, saj verjetno nobeden od njiju ne bo dobil večine. Proti Netanjahuju se bo 17. marca zaradi korupcije začel sodni postopek. Rahlo prednost po volitvah bo verjetno tokrat imel Ganc, saj naj bi ga končno podprl Avigdor Lieberman s svojo konservativno stranko, ki je bila do sedaj jeziček na tehtnici.