ob 8:05

Turški novinar Bans Inse časnika Birgun bo moral zaradi razžalitve predsednika Recepa Tayyipa Erdogana za 21 mesecev v zapor. Postopek  proti novinarju se je začel zaradi članka, v katerem je predsednika in njegovega sina obtožil korupcije. Nato pa je v svojem zagovoru besede razvrstil v tak vrstni red, da so prve črke tvorile geslo lopov Erdogan. Spomnimo. Stranka za pravičnost in razvoj je v preteklih dneh z odstavitvijo vodilnih kadrov prevzela nadzor nad dvema večjima medijskima hišama v državi.

Egipčanska vlada pripravlja zakon, ki bi prepovedal nošnjo burk in nikabov na javnih prostorih in v javnih institucijah. Po njihovem mnenju, naj po Koranu ženska pokrivala ne bi bila predpisana - dovolj naj bi bili pokriti lasje. Nikabe in burke so v Egiptu za zaposlene že prepovedale nekatere univerze in medicinske ustanove, kar je sprožilo val konservativnih protestov.

Po poročanju ameriških lobistov velikih farmacevtov, naj bi Indija dala neuradno zagotovilo, da ne bo več podeljevala koncesij za proizvodnjo patentno zaščitenih zdravil. Indija je po svoji zakonodaji lahko kršila patentno pravo, kadar je šlo za življenjsko pomembna zdravila. Znan primer je zdravilo proti raku bavarskega farmacevta Bayer z imenom Nexvar, ki so ga indijska podjetja prodajala za desetino cene. Ameriška gospodarska zbornica je zato Indijo uvrstila pod prioritetni nadzor.

ob 10:05

Multinacionalka Google, ki drži v rokah 90 odstotkov evropskega iskalniškega trga, je prisluhnila nadzornim organom EU in razširila tako imenovano pravico do pozabe. Po novem bodo rezultate iskanja prikazovali glede na geolokacijo. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2014 razsodilo, da morajo spletni iskalniki umakniti rezultate, ki kažejo na netočne ali osebne podatke, ki niso v javnem interesu. Google je to do sedaj počel zgolj na svojih lokalnih izpostavah - torej, če je prišel zahtevek za izbris iz Slovenije, se je rezultat izbrisal zgolj na google.si, na domeni google.com pa je rezultat še vedno obstajal.

Kitajska se zgleduje pa Združenih državah Amerike in gradi ogromno omrežno platformo, s katero nameravajo odkrivati zločine, še preden se zgodijo. Sistem za situacijsko zavedanje javne varnosti je grajen na podlagi podobnih ameriških projektih, kitajske oblasti pa govorijo, da gre za okolje združenih informacij. Te zajemajo spletne aktivnosti, finančne transakcije, delovne dokumente in druge vedenjske informacije. Kitajska je v zadnjih petih letih močno investirala v domačo varnost in stabilnost. Proračun za slednjo je celo presegel vojaške izdatke.

Združene države Amerike pa ne zaostajajo. Britanski časnik The Guardian je namreč v začetku tedna razkril, da je FBI po tihem spremenil svoja pravila glede zasebnosti. Natančneje je govora o podatkih, ki jih zajame Agencija za nacionalno varnost v okviru programa Prism, oziroma o mednarodnih komunikacijah ameriških državljanov, ki se ujamejo v prisluhe NSA. Zvezni preiskovalni urad ima privilegiran dostop do spletne pošte, tekstovnih sporočil in metapodatkov o klicih.